Podporni program za mlade oskrbovalce in zahvala

Na Centru za proučevanje družbene blaginje smo v okviru projekta MeWe začeli z izvajanjem podpornega programa za mlade oskrbovalce.

Program je sestavljen iz sedmih zaporednih tedenskih srečanj in poteka v obliki delavnic. Pripravili smo ga s partnerji in strokovnimi sodelavci iz tujine. Delavnice so namenjene predvsem razbremenitvi, učenju novih veščin (kot so tehnike sproščanja) in povezovanju mladih oskrbovalcev, pa tudi sprostitvi in zabavi.

Delavnice trenutno potekajo v Mariboru, Ljutomeru, Celju, Ljubljani in Izoli, obenem pa rekrutacija udeležencev še poteka.

Da bi mlade, ki se soočajo s situacijo oskrbovanja v domačem okolju, še dodatno spodbudili in motivirali, smo se sodelavci Centra povezali s slovenskimi podjetji in jim skupaj z njihovo pomočjo in dobro voljo za udeležbo pripravili tudi praktične nagrade.

Radi bi se zahvalili Nova Ljubljanska banka, Trgovine Jager, MSUM in Moderna galerija, Plečnikova hiša, Kinodvor, Slovensko mladinsko gledališče, Mestno gledališče Ljubljansko, Lutkovno gledališče Maribor, Agencija za varnost v prometu RS, Celjska Mohorjeva družba, Telekom Slovenije, Mladinska knjiga, Zavarovalnica Triglav, Kraš, Pisarna evropskega parlamenta v Sloveniji, Slovenska turistična organizacija, OMV, Krka, Slovenska policija, Košarkaška zveza Slovenije, LPP, STIC, Narodna galerija, Gen-i, GoOpti za izkazan trud in podporo mladim oskrbovalcem s praktičnimi nagradami in prigrizki. Na ta način smo skupaj pokazali, da tudi širša družba opaža in priznava njihov trud.

Kdo so mladi oskrbovalci?

Mladi oskrbovalci so osebe, mlajše od 18 let, ki imajo poleg običajnih razvojnih vlog v šoli in med vrstniki ter družini še posebno vlogo – pomagajo enemu izmed članov družine ali prijatelju, ki potrebuje pomoč. Lahko gre za zahtevno oskrbo ali nego, na primer babice, dedka, enega od staršev, sorojenca, ali pa zgolj za druženje, klepet in poslušanje.

Velikokrat opravljajo pomembne naloge nege, so v pomoč ali podporo članu družine ali prijatelju, ki je invaliden, ima eno od kroničnih bolezni, težave z duševnim zdravjem ali drugo stanje, zaradi katerega potrebuje nego. Prevzemajo stopnjo odgovornosti, ki jo običajno pripisujemo odraslim.

Mlade lahko prevzemanje nalog oskrbovanja, ne da bi bili na to pripravljeni – ob drugih pomembnih razvojnih nalogah, kot so izobraževanje, družabno življenje, osebna identiteta –, resno obremeni in vpliva na njihovo duševno zdravje in počutje.

Izpoved: Ko sem bil v šoli, sem se počutil krivega

»Moj vsakdanjik v srednji šoli se je začel ob 5.30. Takoj po pouku sem s prvim avtobusom prišel domov, ker sem se počutil krivega, da med tem, ko sem v šoli, mama sama skrbi za očeta. Tako je bilo zame samoumevno, da sem večji del popoldneva posvečal oskrbi in temu primerno prirejal svoje želje in organiziral prosti čas. Najtežje je bilo, da se razen z mamo z nikomer nisem mogel pogovoriti o tem, kar se dogaja doma. Bila sva sama, brez nasvetov in pomoči. Nihče naju ni učil, kako poskrbeti za očeta. Spominjam se neštetih večerov in noči, ko sva z mamo premišljevala, kako se bomo prebili skozi mesec, kaj je še treba postoriti ipd. Občutek osamljenosti je takrat prerasel v depresijo. Učil sem se zvečer in ponoči, ko je oče že spal, takrat sem imel čas zase. Eden večjih izzivov je bila tudi odločitev, da ne grem študirat, ampak raje ostanem doma. Izzivi, s katerimi sem se srečeval, so bili bolj psihosocialne narave, ne toliko fizični ali celo ekonomski. Takrat bi mi pomagal predvsem pogovor s kakšnim psihologom ali zgolj socialno delavko, da bi mi pomagala doumeti, da nisem dolžan dati svojega življenja na ‘pavzo’, in tudi, kako se znebiti občutka krivde. Ampak ko danes gledam nazaj, ne bi spremenil ničesar, ker me je vse, kar je bilo, izoblikovalo v človeka, kakršen sem zdaj.«

Več o mladih oskrbovalcih v medijih >>