Članek o konfliktu med plačanim delom in oskrbo med zaposlenimi oskrbovalci v Evropi objavljen v posebni izdaji revije Healthcare
Prof. dr. Valentina Hlebec, asist. Miriam Hurtado Monarres in prof. dr. Zdenka Šadl so v posebni izdaji revije Healthcare - Healthy Aging and Care in the Global Communities: Models & Challenges objavile članek z naslovom "Working Carers in Europe and How Their Caring Responsibilities Impact Work–Family Life Conflict: Analysis of the European Quality of Life Survey". V članku na podlagi podatkov iz evropske raziskave o kakovosti življenja (European Quality of Life Survey – EQLS) raziskujejo prepletenost in konflikt med plačanim delom ter oskrbo ter primerjajo države z različno razvitimi podpornimi sistemi za oskrbovalce: popolnoma, delno ali šibko razvitimi sistemi.
Rezultati raziskave so pokazali, da tako indidvidualni, kot z oskrbo in delom povezani dejavniki vplivajo na konflikt med plačanim delom in oskrbo, ter da je kontekst v katerem zaposleni oskrbovalci oskrbujejo pomemben, saj je konflikt med plačanim delom in družinskim življenjem najvišji v rezidualnih skrbstvenih režimih (kjer je podpora zaposlenim oskrbovalcem najnižja – npr. Ciper, Nizozemska, Bolgarija, Latvija), ter najnižji v režimih, kjer je podpora zaposlenim oskrbovalcem najvišja (npr. Velika Britanija, Finska, Belgija, Danska). Na podlagi raziskave lahko sklepamo, da zaposleni oskrbovalci v državah z dobro razvitimi podporami lažje obvladujejo konflikt med delom in družinskim življenjem. Nasprotno pa je v državah z delno ali pomanjkljivo podporo vpliv konflikta na njihovo udeležbo na trgu dela izrazitejši. V slednjih so namreč le-ti pogosteje primorani skrajšati delovni čas ali celo zapustiti trg dela.
Da bi zmanjšali konflikt med plačanim delom in oskrbo je pomembno, da imajo zaposleni oskrbovalci dostop do fleksibilnih delovnih pogojev, možnosti krajšega delovnega časa, zaščito zaposlitve med oskrbovanjem ter možnosti koriščenja kratkoročnih ali dolgoročnih dopustov. Ti ukrepi pomagajo družinskim oskrbovalcem, da nadaljujejo z nudenjem oskrbe, hkrati pa ostanejo aktivni na trgu dela. Poleg podpore zaposlenim oskrbovalcem na delovnem mestu, so potrebna tudi vlaganja v razvoj celotnega sektorja dolgotrajne oskrbe, saj je v sistemih, v katerih so formalne oblike dolgotrajne oskrbe dostopne in kakovostne, konflikt med plačanim delom in oskrbo nižji.