Asist. Tjaša Potočnik sodelovala na mednarodnem seminarju o dolgotrajni oskrbi
Med 1. in 3. septembrom 2025 se je asist. Tjaša Potočnik, na povabilo IMSERSO (Institute for the Elderly and Social Services), udeležila seminarja “Mednarodna primerjalna analiza sistemov dolgotrajne oskrbe v Evropi” (Análisis comparado de los sistemas de protección a la dependencia en Europa), ki je potekal v okviru Poletne šole Mednarodne univerze Menéndez Pelayo v Santanderju.
Asist. Tjaša Potočnik je organizatorjem in udeležencem seminarja predstavila reformo sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji ter dosedanje izkušnje in izzive pri implementaciji Zakona o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1). Sisteme dolgotrajne oskrbe so predstavili tudi strokovnjaki iz drugih evropskih držav, med njimi Nemčije, Nizozemske, Francije in Italije, kar je omogočilo dragoceno izmenjavo znanj in praks, ki bodo služila kot podlaga za preoblikovanje sistema dolgotrajne oskrbe v Španiji.
Adelina Comas-Herrera, direktorica Svetovnega observatorija za dolgotrajno oskrbo (GOLTC) je predstavila mednarodni pregled, ki je omogočil poglobljeno razumevanje realnosti, razvoja, napredka in izzivov sistemov dolgotrajne oskrbe po svetu. Kljub nekaterim skupnim značilnostim med sistemi obstajajo velike razlike, ki izhajajo predvsem iz zgodovinskih in organizacijskih značilnosti posameznih držav. Razumevanje konteksta je zato ključnega pomena za sprejemanje premišljenih odločitev, prednostno določanje ukrepov ter uspešen prenos in širjenje dobrih praks v druga okolja.
Med izpostavljenimi skupnimi izzivi so bili dostopnost in cenovna ugodnost storitev dolgotrajne oskrbe, kakovost oskrbe, financiranje sistema, podpora družinskim oskrbovalcem, kakovost dela, usposabljanje in profesionalizacija delavcev, večnivojsko upravljanje ter regionalne neenakosti. Ti izzivi so kompleksni in zahtevajo sistemski pristop, ki upošteva specifične potrebe posameznih skupnosti in vključuje sodelovanje vseh deležnikov. Še posebej se je izkazalo, da je, tako kot v Sloveniji, tudi v večini drugih držav ključni problem zagotoviti dovolj kadra za delo v dolgotrajni oskrbi. Mednarodne izkušnje jasno kažejo, da je razvoj kakovostnega in dostopnega sistema dolgotrajne oskrbe možen le z usklajenim sodelovanjem, strateškim načrtovanjem in osredotočenostjo na potrebe tako uporabnikov kot tudi formalnih in neformalnih oskrbovalcev.
Fotografije: IMSERSO