Center za družboslovno informatiko je organiziral posvet o Spletnih panelih in kombiniranih načinih anketiranja - SPIKNA 2026
Na Fakulteti za družbene vede, Centru za družboslovno informatiko je 10. septembra 2026 v sodelovanju s SURS in NIJZ potekal tradicionalni letni posvet Spletni paneli in kombinirani načini anketiranja. Program so sestavljale predstavitve iz Statističnega urada (SURS), Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), Centra za družboslovno informatiko (CDI),Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij (CJMMK) ter skupna razprava.
Namen dogodka je bil izmenjava izkušenj in spoznanj o najnovejših trendih s področja zbiranja, analize in primerjave kombiniranih anket in spletnih panelov v slovenskem in tudi mednarodnem prostoru.
Dogodek je vključeval naslednje predstavitve:
- Pristranskost ocen zaradi rekrutacijskega razkoraka (Čehovin Gregor, Vasja Vehovar, Andrea Ivanovska, Andreja Praček, FDV). Člani CDI so predstavili upad stopnje odgovorov med rekrutacijsko anketo in sodelovanjem v panelu kot jedro težav sodobnih spletnih panelov ter raziskali, kakšna pristranskost v ocenah nastaja zaradi tega razkoraka, in kakšna je lahko ta pristranskost, da je verjetnostni spletni panel smiseln, v primerjavi z (manj kakovostnimi) neverjetnostnimi paneli ali (dragimi) samostojnimi anketami z lastno rekrutacijo.
- Konec osebnega anketiranja v akademskih anketah? (Kurdija Slavko, Vovk Tina, FDV). Člani CJMMK so naslovili zaton osebnega anketiranja v luči morda zadnje tovrstne akademske ankete v Sloveniji (ESS, R12, 2025-2026), ki je potekala osebno terensko. Izkušnje osebnega anketiranja so nato tudi primerjali z raziskavami, ki potekajo zgolj s samo-anketiranjem preko spleta, brez terenskega spodnbujanja.
- Ali terensko spodbujanje (K2N) v nacionalnih raziskavah o zdravju izvedenih s kombiniranimi načini anketiranja vpliva na stopnje odgovora po spletu? (Darja Lavtar, Tina Zupanič, Renée Erends, Blaž Hren, NIJZ). O terenskem spodbujanju (angl. knock-to-nudge, K2N) so spregovorili tudi člani NIJZ, ki to strategijo uporabljajo v kombiniranih načinih anketiranja v nacionalnih raziskavah o zdravju. Poročajo, da osebni stik praviloma povečuje pripravljenost za sodelovanje, zato se deleži odgovorov pogosto zvišujejo z večjim številom kontaktov ali opomnikov.
- Povečanje sodelovanja v raziskovanjih oseb in gospodinjstev s profiliranja respondentov na primeru starostne skupine 75–89 let pri raziskovanju IKT-GOSP (Ema Mišić, SURS). Člani SURS so v svoji prvi predstavitvi z udeleženci delili, kako je SURS v letu 2025 pri raziskovanju o uporabi IKT v gospodinjstvih uspešno uvedel starostno prilagojen pristop za novo skupino od 75 do 89 let. Prilagoditve komunikacije in poudarek na osebnem ali telefonskem stiku, upoštevaje posebnosti te starostne skupine, so prinesle dobre rezultate.
- Modernizacija raziskovanja »Poraba v gospodinjstvih 2026« (Urška Pirnat, SURS). V nadaljevanju so člani SURS predstavili tudi modernizacijo v raziskavi »Poraba v gospodinjstvih 2026«, s poudarkom na uvajanju digitalnih pristopov pri zbiranju in obdelavi podatkov o izdatkih v gospodinjstvih. Poleg klasičnega dnevnika so tako razvili spletno aplikacijo za pošiljanje digitalnih računov, ki se nato obdelujejo s pomočjo OCR tehnologije, hkrati pa se razvijajo tudi modeli strojnega učenja za samodejno razvrščanje izdatkov.
- Modernizacija zbiranja podatkov na SURS: sprotno spremljanje odgovorov ter uvajanje pristopov responsive in adaptive survey design (Nataša Bučar). Zadnja predstavitev članov SURS je naslovila predlog sprotnega spremljanja odgovorov ter uporabo pristopov »responsive survey design« in »adaptive survey design« (odzivnega in prilagodljivega načrtovanja anket) v procesu moderniziranja zbiranja podatkov. Predlagane rešitve so analizirali na primeru podatkov raziskovanja IKT-GOSP.
Foto utrinke z dogodka objavljamo v spodnji galeriji, na voljo pa je tudi program posveta. Udeležencem se zahvaljujemo za prijetno druženje in zanimive razprave ter upamo, da se vidimo ponovno naslednje leto!