Jerneja Laznik, dr. Andraž Petrovčič in dr. Simona Hvalič Touzery, člani Centra za družboslovno informatiko, so v sodelovanju z dr. Bianco C. Reisdorf (Univerza Severne Karoline v Charlotte, Charlotte, ZDA) v reviji International Journal of Human-Computer Interaction objavili izvirni znanstveni članek z naslovom “Use-by-Proxy in Later Life: A Qualitative Study with Internet Users and Nonusers”.
Kvalitativna raziskava ponuja poglobljen vpogled v dejavnike, ki vplivajo na posredno uporabo interneta med starejšimi uporabniki in neuporabniki. Pretekle študije kažejo, da številni starejši – ne glede na to, ali internet uporabljajo ali ne – pogosto prosijo druge, da v njihovem imenu opravijo spletne aktivnosti, zato so avtorji v raziskavo vključili tako slednje (ang. users-by-proxy), kot tiste, ki te aktivnosti izvajajo namesto njih (ang. proxy users). S tem so celostno obravnavali izkušnje starejših uporabnikov in neuporabnikov interneta, starih 65 let in več, ter osvetlili načine, kako se soočajo z izzivi digitalne izključenosti v vse bolj digitalizirani družbi.
Raziskava, ki temelji na modelu internetne vključenosti (ang. Model of Internet Engagement) inteoriji virov in prisvajanja (ang. Resources and Appropriation Theory), združuje teoretična okvira za razumevanje, kako osebni, družbeni in strukturni dejavniki oblikujejo digitalno vedenje starejših. Na podlagi fokusnih skupin, izvedenih med 77 starejšimi osebami v Sloveniji, so avtorji prepoznali šest skupin dejavnikov, ki vplivajo na posredno uporabo interneta: osebne značilnosti (npr. starost, zdravje), položajne značilnosti (npr. zakonski status, izobrazba, sestava gospodinjstva), socialne vire, zaznave in motivacije, internetno pismenost ter družbeno-kulturno okolje.
Rezultati kažejo, da tako družbeni kot osebni pritiski, povezani z vse večjo digitalizacijo družbe, pogosto povzročajo občutke izključenosti in pritiska med starejšimi, kar dodatno krepijo stereotipi in medijske podobe o njihovi domnevni tehnološki nekompetentnosti. Avtorji poudarjajo, da starejši niso enotna skupina brez zanimanja za internet, temveč kažejo zelo raznolike oblike digitalne vključenosti. Študija tako prispeva k boljšemu razumevanju, kako različni dejavniki oblikujejo načine, na katere starejši uporabljajo ali se izogibajo uporabi interneta – bodisi neposredno bodisi prek drugih oseb – ter odpira prostor za razvoj bolj prilagojenih pristopov k digitalni vključenosti starejših.
Študija je bila izvedena v okviru raziskovalnih projektov J5-2558 (Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših), J5-4578 (Digitalna preobrazba zdravstva in socialnega varstva: Sprejemanje in poznavanje tehnologij med pomembnimi profili prihodnosti), V5-2275 (Digitalne neenakosti in starejši odrasli v Sloveniji: evalvacija ukrepov izvedenih v okviru Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti ARRS) in raziskovalnega programa P5-0399 (Raziskovalni program Internetno raziskovanje).