Prvi evropski dan neformalnih oskrbovalcev


Danes, 6. oktobra, obeležujemo prvi evropski dan neformalnih oskrbovalcev (t.j. oseb (ti so največkrat družinski člani in sorodniki), ki običajno nudijo brezplačno pomoč nekomu z dolgotrajno boleznijo, onemoglostjo ali drugo potrebo po dolgotrajni oskrbi, izven formalnih ali drugih profesionalnih storitev). V različnih jezikih pošiljamo enako sporočilo:

 

Neformalni oskrbovalci so neplačani oskrbovalci!

Ključni so za vzdržnost sistema dolgotrajne oskrbe!

Zaslužijo si boljšo podporo!

 

Neformalni oskrbovalci zagotavljajo 80% vse oskrbe v Evropi. Neformalni oskrbovalci starejših oseb nudijo v Sloveniji levji delež dolgotrajne oskrbe. Po podatkih  temelječih na SHARE raziskavi je namreč leta 2013 75,5% ljudi, starih 65 let ali več, ki so prejemali oskrbo na domu, prejelo le neformalno oskrbo, 6,7% formalno oskrbo in 17,8% kombinacijo obeh oblik oskrbe. Naj k temu dodamo, da je po podatkih Evropskega združenja oskrbovalcev Eurocarers Slovenija na repu neformalnim oskrbovalcem prijaznih evropskih držav, s čimer pa se spopadajo tudi nekatere druge evropske države.

V slovenski Strategiji dolgožive družbe je zapisano, da je potrebno »povečati podporo neformalnim oskrbovalcem in jih vključiti v sistem dolgotrajne oskrbe (str.48)«. K celostni podpori neformalnim oskrbovalcem poziva tudi Strategija EU za podporo in opolnomočenje oskrbovalcev.  Med drugim v njej pozivajo k nudenju storitev in pomoči namenjenih neposredno oskrbovalcem, od nadomestne oskrbe pa do IKT podprtih storitev. Združenje Eurocarers posebno pozornost namenja potencialom IKT podprtih storitev v pomoč neformalnim oskrbovalcem. V novejši publikaciji so zapisali, »da je večina na IKT temelječih podprtih storitev za neformalne oskrbovalce  prepoznana kot koristna pri naslavljanju njihovih potreb, ter da le-te izboljšajo tako kakovost življenja neformalnih oskrbovalcev kot tudi oseb, ki jih oskrbujejo

Na Centru za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani (CDI-FDV-UL) si že vrsto let prizadevamo za povečanje podpore politike IKT podprtim storitvam ter njihovo uvajanje v zdravstvo in oskrbo. Zavedamo se tudi potencialov polno delujočih podpornih tehnologij. Z več intervencijskimi študijami na različnih populacijah smo dokazali pozitivne učinke uporabe polno delujočih e-storitev dolgotrajne oskrbe tako na neformalne oskrbovalce kot tudi na starejše osebe. Tako smo na primer v raziskavi med neformalnimi oskrbovalci starejših oseb, ki je potekala med letoma 2018/2019 na območju Osrednje Slovenije, ugotovili, da e-oskrba predstavlja pomembno razbremenitev neformalnih oskrbovalcev. Ti navajajo številne pozitivne psihološke učinke uporabe testiranih IKT podprtih storitev, npr. občutek zagotovila, da je z oskrbovano osebo vse v redu, pomirjenost, zmanjšanje strahu in tesnobnosti. Poleg omenjenih so bili prepoznani še drugi psihološki učinki, kot na primer povečanje občutka nadzora nad situacijo, zmanjšanje stresa in zmanjšanje bremena. V projektih, kot so  i-evAALution: integrating and evaluating AAL solutions (AAL Joint Programme), Dejavniki, ki v kontekstu oskrbovanja na daljavo vplivajo na namen uporabe pametnih tehnološko podprtih storitev oskrbe (TPO) med družinskimi oskrbovalci starejših ljudi (ARRS), Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja (ARRS) med drugim testiramo inovativne IKT podprte storitve in ugotavljamo sprejemanje tovrstnih tehnologij med neformalnimi oskrbovalci. V randomizirani intervencijski študiji izvedeni v Avstriji, Italiji, na Nizozemskem in v Sloveniji (n=177) smo med drugim ugotovili, da so bile za neformalne oskrbovalce pred samo uporabo IKT podprte storitve najpomembnejše lastnosti tovrstnih tehnologij varnost, odzivnost v nujnem primeru in podpora pri uporabi storitev. V novejšem scoping pregledu literature pa ugotavljamo, da so ključni dejavniki sprejemanja e-storitev s strani neformalnih oskrbovalcev pred samo uporabo IKT podprte storitve:  prepoznana korist uporabe (predvsem z vidika podpore pri oskrbovanju), stroški storitve, etični vidik (zasebnost), značilnost storitve,  situacija oskrbovanja (npr. podpora socialne politike pri oskrbovanju), značilnost oskrbovalca (spol, znanja s področja e-podprtih storitev), vpliv starejše osebe pri odločanju za uporabo ter prepoznana potreba oskrbovalca po uporabi.  Po uporabi na sprejetje e-podprte storitve najbolj vplivajo prepoznane koristi uporabe (predvsem pomoč pri oskrbovanju in pozitivni psihološki učinki uporabe), značilnosti tehnologije in storitev, situacija oskrbovanja (npr. značilnosti in potrebe starejše osebe) in odnos starejše osebe do uporabe IKT podprte storitve.

Na CDI-FDV-UL smo vpeti tudi v mednarodne projekte (npr. Interreg Europe ITHACA, COOP4HEALTHCARE – Interreg SI-AT, D-CARE- Interreg), v okviru katerih proučujemo strukturne zaviralne dejavnike pri širjenju podpornih tehnologij ter si prizadevamo za spodbujanje pametnih zdravstvenih storitev in e-oskrbe ter povečanje podpore tovrstnim storitvam v politiki. V eni od študij smo ugotovili, de je Slovenija med proučevanimi regijami v najslabšem položaju glede stanja pametnega zdravstva in oskrbe, saj so v Sloveniji šibke tako podporne storitve za inovacije kot podpora politik. Nedavno smo oddali predloge dopolnitev k predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se nanašajo na uvajanje IKT podprtih storitev dolgotrajne oskrbe, krepitev skupnostne oskrbe ter omogočanje večje podpore neformalnim oskrbovalcem. Kot evalvatorji sodelujemo tudi v dveh projektih (Evalvacija pilotnih projektov s področja dolgotrajne oskrbe, Evalvacija projekta Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše), v okviru katerih se evalvirajo tudi učinki uporabe IKT-podprtih storitev ter odnos do njih med starejšimi osebami, neformalnimi oskrbovalci ter ponudniki storitev.

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. oktober 2020 | v kategoriji: Obvestila