Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za družbene vede, smo v okviru Centra za družboslovno informatiko sodelovali v dvoletnem evropskem projektu 'Platforms, Experts, Tools: Specialised Cyber-Activists Network' (sCAN), katerega osrednji namen je bilo zbiranje strokovnega znanja, orodij in metodologije o sovraštvu v kibernetskem prostoru ter razvoj celovitih praks za prepoznavanje, poročanje in ukrepanje proti sovražnemu govoru na spletu. Partnerske organizacije so dospele do ugotovitev, uporabnih za vzpostavitev bolj spoštljivega in vključujočega spletnega okolja. Na tej podlagi so sodelujoče organizacije za institucije Evropske unije, državne organe, javne ustanove in politike, družbena omrežja, medije in novinarje, javne osebnosti, organizacije civilne družbe in posamezne uporabnike interneta izdale priporočila za učinkovitejše naslavljanje vseh oblik sovražnega govora na spletu.
Priporočila za družbena omrežja
Eden osrednjih namenov projekta je bilo spremljanje učinkovitosti družbenih omrežij pri moderiranju vsebin. Analiza je pokazala, da bi si morala družbena omrežja bolj prizadevati za pravočasno odstranjevanje nezakonitih vsebin, o katerih so bila obveščena, in posledično bolj učinkovito uveljavljati smernice skupnosti za oblikovanje spoštljive spletne komunikacije. V tem duhu so partnerji pozvali podjetja, ki upravljajo družbena omrežja, naj vložijo več sredstev v znanstveno raziskovanje in analizo podatkov o sovražnem govoru, saj bi s tem izboljšali razumevanje trendov na tem področju.
Priporočila za politike in druge javne osebnosti
Posebno odgovornost pri tem nosijo politiki in druge javne osebnosti, saj ti pogosto oblikujejo način izražanja v spletnih razpravah. Raziskave, izvedene v okviru projekta sCAN, so namreč pokazale, da lahko sovražni govor, ki ga širijo politiki in druge javne osebnosti z visoko prepoznavnostjo, škodljivo vpliva na kulturo spletnega komuniciranja. Kultura, v kateri se zdi, da se sovražni govor sprejema ali celo spodbuja, pa lahko privede do nekonstruktivnih političnih razprav ali celo nasilnih groženj proti tistim, ki jih zaznavajo kot politične sovražnike. Zato bi morali politiki sprejeti družbeno odgovornost in se vzdržati širjenja ali omogočanja kakršnega koli sovražnega govora na spletu.
Priporočila za vlade in javne institucije
V ta namen je eden od pozivov partneric projekta sCAN namenjen tudi vladam. Te bi morale oblikovati nacionalne akcijske načrte za boj proti sovražnemu govoru, ki bi opredelili prednostna področja v posameznih družbah in posebno pozornost namenili trendom na internetu in družbenih omrežjih. Nacionalni organi pa bi morali vzpostaviti ali izpopolniti svoje sisteme zbiranja podatkov o sovražnem govoru, da bi zagotovili učinkovito evidenco kaznivih dejanj in prekrškov.
Priporočila za medije in novinarje
Pri oblikovanju spletne komunikacije ne gre spregledati vpliva medijev. Njihova naloga bi moralo biti nepristransko poročanje o neprivilegiranih skupinah, prav tako bi morali okrepiti sodelovanje z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju varstva človekovih pravic in predstavniki deprivilegiranih skupnosti. Na ta način bi bili novinarji bolje osveščeni o stereotipih in oblikah sovražnega govora, s katerimi se te skupine redno srečujejo na spletu.
Priporočila za civilno družbo in uporabnike interneta
Nenazadnje lahko vsi uporabniki interneta pomagajo pri zatiranju sovražnega govora z izražanjem solidarnosti z ljudmi in skupnostmi, ki so tarče spletnega sovraštva. Civilnodružbene organizacije naj razvijajo nove načine boja proti sovražnemu govoru na spletu, kot na primer nove vrste protiukrepov, usmerjenih v poslovne modele spletnih strani, ki širijo sovražni govor, ali strani družbenih omrežij.
Projekt sCAN je pokazal, da je za učinkovito zajezitev sovražnega govora na spletu potrebno tesnejše sodelovanje med organizacijami civilne družbe, člani prizadetih skupnosti, mediji, internetno industrijo in javnimi organi. Ker internet ni omejen z nacionalnimi mejami, je treba okrepiti tudi transnacionalno sodelovanje med vsemi zainteresiranimi skupinami, da bi našli skupni pristop k reševanju tega izziva.
Vodja projekta pri UL FDV CDI je bil dr. Vasja Vehovar.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 29. maj 2020 | v kategoriji: Obvestila