Predstavitev izsledkov kvalitativne raziskave o uporabi telemedicinske opreme med pacienti s kronično boleznijo


V aprilu je raziskovalna ekipa Centra za družboslovno informatiko (vodja projekta: doc. dr. Andraž Petrovčič, sodelujoči raziskovalci: dr. Vesna Dolničar, dr. Simona Hvalič-Touzery, dr. Katja Prevodnik in Jerneja Laznik) predstavila zaključno poročilo izsledkov kvalitativne raziskave o uporabi telemedicinske opreme med pacienti s kronično boleznijo (sladkorna bolezen tipa 2 in/ali povišan krvni tlak). Raziskava je bila izvedena v mesecu juliju 2020 v okviru projekta Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja (ARRS: L5-9337).

Na ravni ambulante družinske medicine smo raziskali uporabniško izkušnjo s telemedicinsko obravnavo med pacienti s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali visokim krvnim tlakom, ki so v intervencijski študiji dlje časa uporabljali telemedicinsko opremo (opremo je zagotavljal Telekom Slovenije d.d., v projektu pa sodeluje tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana).

Izvedene so bile 4 fokusne skupine s pacienti, ki so izpostavili predvsem pozitivne učinke telemedicinske obravnave, ki lahko izboljšajo kakovost njihovega življenja. Skladno s predhodnimi raziskavami se posledice vključenosti v tovrstno obravnavo, poleg sprememb v zdravstvenem stanju, kažejo tudi v psihološki opolnomočenosti. Pacienti so izpostavili povečan občutek varnosti in povečane motivacije za upravljanje z boleznijo. Najbolj uporabno in najpogosteje izpostavljeno funkcionalnost telemedicinske opreme predstavlja dostop do zdravstvene oskrbe na daljavo in možnost posredovanja podatkov na daljavo, ki pacientom predstavljata omogočata izogibanje čakanju na pregled, manj pogoste obiske zdravnika in izničenje učinka »bele halje«. V času pandemije bolezni COVID-19, zaradi katere je bilo potrebno zmanjšati fizične obiske pacientov v ambulantah, se zdi, da je ravno ta vidik telemedicinske opreme še bolj nazorno nakazal prednosti telemedicinske obravnave. Ne gre le za zmanjševanje tveganj ob okužbi s COVID-19, temveč tudi za ohranjanje rednega spremljanja takšnih pacientov, ki bi bili sicer deležni manj pogoste obravnave.

Študija je podprta s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije v sklopu projekta L5-9337 (Razumevanje in analiza potreb uporabnikov za razvoj e-storitev integrirane socialne in zdravstvene oskrbe v družbi staranja) in programa P5-0399 (Raziskovalni program Internetno raziskovanje).



Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 18. maj 2021 | v kategoriji: Obvestila