Posvet 2018: »Sovražni govor iz vidika organov pregona in družbenih omrežij«


V sredo, 6. junija 2018, je na Fakulteti za družbene vede v organizaciji prijavne točke Spletno oko potekal posvet z naslovom »Sovražni govor iz vidika organov pregona in družbenih omrežij«. Predavatelji so opisali postopke obravnave in obstoječe dileme pri moderaciji in kazenskem pregonu sovražnega govora.

Facebook bolj transparenten na področju sovražnega govora.

V uvodnem predavanju je Aibhinn Kelleher iz Facebooka pojasnila, kako obravnavajo vsebine, ki jih njihovi uporabniki in uporabnice označujejo kot sovražni govor. Naslovila je težavo implementacije enake politike za uporabnike iz različnih okolij. Poudarila je nujnost sodelovanja deležnikov iz različnih področij, interno in izven organizacije, ter upoštevanje konteksta objav. Hkrati je na konkretnih primerih pojasnila, kakšne vrst objav odstranjujejo, katere navidezno prav tako problematične pa dopustijo.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je predstavil politiko pregona kaznivih dejanj po 297. členu Kazenskega zakonika, ki prepoveduje javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Poudaril je pomen svobode izražanja na eni in pravice do dostojanstva na drugi strani, ter opozoril na razhajanja med sociološkimi in pravnimi definicijami sovražnega govora. Povzel je, da je zakonska ureditev tega področja v Sloveniji zelo restriktivna. Tožilstvo nima pooblastil za pregon vseh žaljivih vsebin, ampak mora presojati na podlagi konteksta, vpliva, dosega, položaja avtorja ipd.

Posvet se je zaključil s predavanjem gospoda Tomislava Omejca, vodje sektorja splošne policije pri Upravi uniformirane policije GPU. Omejec se je opredelil do pobud za umestitev spodbujanja sovraštva preko spleta med prekrške. Opozoril je, da lahko takšna obravnava pomeni tudi večji poseg v pravice zasebnosti in komunikacije. V nasprotju s pričakovanji javnosti policisti po Omejčevih besedah velikokrat nimajo možnosti sankcioniranja sovražnega govora, saj morajo upoštevati in dokazati kontekst, namen avtorja in vznemirjenost žrtve. Poleg tega kot javni kraj ne morejo obravnavati objav na spletu. Kljub temu vsakršni sovražni govor obsoja, saj radikalizira družbo.

Prijava družbenim omrežjem omogoča odstranitev sovražnih vsebin

Na dogodku je bil predstavljen tudi nov priročnik za prijavljanje sovražnega govora na družbenih omrežjih, ki je izšel pod okriljem prijavne točke Spletno oko. V priročniku so pojasnjeni postopki prijave sovražne vsebine na omrežjih Facebook, Twitter in YouTube, ter možnost, da v primeru neuspeha javnost na to opozori Spletno oko. Na prijavni točki na podlagi statusa verodostojnega prijavitelja namreč redno preverjamo učinkovitost družbenih omrežij pri odstranjevanju sovražnega govora.

Priročnik je v spletni verziji dostopen na tej povezavi.

***

Projekt Spletno oko in krovni projekt Center za varnejši internet izvajajo Univerza v Ljubljani - Fakulteta za družbene vede, Zavod Arnes, Zveza prijateljev mladine Slovenije in Zavod MISSS, financirata pa ga Evropska komisija in Ministrstvo za javno upravo.