Novo objavljeno poglavje z naslovom Participatory Research in Ageing poudarja pomen participativnega raziskovanja na področju staranja ter zagovarja aktivno vključevanje starejših oseb v oblikovanje raziskav, ki vplivajo na njihovo življenje.
Poglavje so pripravile dr. Lea Lebar, izr. prof. dr. Vesna Dolničar in doc. dr. Simona Hvalič Touzery s Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani ter mag. Mateja Nagode z Direktorata za starejše, dolgotrajno oskrbo in deinstitucionalizacijo na Ministrstvu za solidarno prihodnost. Objavljeno je bilo v nedavno izdani monografiji Research Handbook on the Sociology of Ageing (Edward Elgar Publishing), ki so ga uredili L. Foster, A. Motel-Klingebiel in B. M. Luo-Hermanson.
Participativno raziskovanje temelji na načelu izvajanja raziskav skupaj s starejšimi osebami. Namesto, da so obravnavane zgolj kot anketiranci ali raziskovalni udeleženci, so starejše osebe vključene kot partnerji in soraziskovalci skozi celoten raziskovalni proces – od oblikovanja raziskovalnih vprašanj in zbiranja podatkov do interpretacije rezultatov in priprave priporočil.
Poglavje poudarja, da je takšno vključevanje še posebej pomembno pri raziskavah digitalnih tehnologij in inovacij na področju oskrbe. Starejše osebe so pogosto obravnavane kot potencialni uporabniki tehnologij, namenjenih podpori pri samostojnem življenju in spremljanju zdravstvenega stanja. Kljub temu so v raziskavah in pri oblikovanju novih rešitev pogosto premalo zastopani, odločitve o tehnologijah pa sprejemajo raziskovalci, razvijalci, oblikovalci politik in izvajalci storitev.
Avtorice poudarjajo, da smiselno in vsebinsko vključevanje starejših oseb pomaga zagotoviti, da tehnologije odgovarjajo njihovim dejanskim potrebam, željam in vsakodnevnim izkušnjam. Brez njihovega vključevanja obstaja tveganje, da tehnološke rešitve spregledajo pomembne vidike življenja uporabnikov, kar lahko zmanjša njihovo uporabnost in sprejemanje ter utrjuje s starostjo povezane stereotipe, ki starejše osebe prikazujejo kot pasivne prejemnike oskrbe ali kot osebe, nezmožne uporabe tehnologije.
Participativni pristopi lahko prispevajo tudi k preseganju stereotipov o staranju, saj starejše osebe prepoznavajo kot strokovnjake za lastno življenje in pomembne soustvarjalce znanja. Poleg izboljšanja kakovosti raziskovanja takšni pristopi krepijo avtonomijo starejših oseb, spodbujajo bolj vključujoče inovacije ter povečujejo verjetnost, da bodo raziskovalne ugotovitve prispevale k dejanskim izboljšavam v praksi in oblikovanju politik.
Poglavje obravnava tudi načela, metode, prednosti in izzive participativnega raziskovanja ter ponuja praktična priporočila za raziskovalce, ki delujejo na področjih staranja in digitalizacije. Avtorice zaključujejo, da vprašanje danes ni več, ali bi morali starejše osebe vključevati v raziskovanje, temveč kako zagotoviti, da bo njihovo sodelovanje bolj smiselno, vključujoče in bo imelo večji vpliv.
Več informacij o knjigi: https://www.elgaronline.com/edcollbook/book/9781802206630/9781802206630.xml