Nova znanstvena publikacija o zaznavanju samoučinkovitosti in subjektivnega počutja med neformalnimi oskrbovalci pri uporabi e-oskrbe v domačem okolju

Doc. dr. Hvalič Touzery Simona, izr. prof. dr. Dolničar Vesna in Kaja Smole Orehek (Center za družboslovno informatiko) so v reviji Geriatrics objavile znanstveni članek z naslovom "Informal Caregivers’ Perceptions of Self-Efficacy and Subjective Well-Being when Using Telecare in the Home Environment: A Qualitative Study". Članek je na voljo v odprtem dostopu.

Prispevek izhaja iz kvalitativnih intervjujev med neformalnimi oskrbovalci, v katerih so avtorice proučevale občutek samoučinkovitosti pri neformalnih oskrbovalcih starejših oseb kot rezultat uporabe storitve e-oskrbe. Samoučinkovitost lahko definiramo kot prepričanje neformalnih oskrbovalcev, da so zmožni spopasti se s posameznimi izzivi oskrbe. Štirimesečna intervencijska študija je bila izvedena med letoma 2018 in 2019, v osrednjeslovenski regiji. Namenski vzorec 22 starejših oseb in njihovih neformalnih oskrbovalcev je testiral dve storitvi e-oskrbe. Avtorice ugotavljajo, da je večina neformalnih oskrbovalcev zaradi uporabe e-storitve občutila višjo stopnjo samoučinkovitosti pri nudenju oskrbe. Neformalni oskrbovalci, ki so občutili višjo stopnjo samoučinkovitosti, so poročali o pozitivni čustveni izkušnji (npr. večji pomirjenosti, občutku olajšanja, zmanjšanju stresa in tesnobe) in obratno. Avtorice so opredelile pet dimenzij samoučinkovitosti (SU) med neformalnimi oskrbovalci, na katere vpliva uporaba e-oskrbe: 1. SU pri nadzorovanju negativnih misli o prejemniku oskrbe, 2. SU pri obvladovanju potrebe po nenehnem spremljanju stanja prejemnika oskrbe, 3. SU glede organizacije pomoči prejemniku oskrbe v urgentnih situacijah, 4. SU pri usklajevanju oskrbe, dela in družinskega življenja, 5. SU pri pravočasnem odzivu na spremembe v dnevni rutini prejemnika oskrbe.

Študija prispeva k obstoječemu znanju o učinkih uporabe storitev e-oskrbe na različne razsežnosti SU neformalnih oskrbovalcev. Avtorice ugotavljajo tudi, da bi bilo treba pri preučevanju tega konstrukta v okviru uporabe e-oskrbe, v obstoječe lestvice SU neformalnih oskrbovalcev vključiti dodatne razsežnosti SU.

Raziskava je potekala v okviru projektov (L5‐7626, J5‐1785) in programa (P5‐0399), ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.