Skoči do osrednje vsebine

Člani Centra za družboslovno informatiko objavili članek v reviji Technology in Society


Dr. Andraž Petrovčič, dr. Simona Hvalič-Touzery in Jerneja Laznik, člani Centra za družboslovno informatiko, so v sodelovanju z  dr. Anabel Quan-Haase (Univeza Zahodnega Ontaria, Kanada), dr. Bianco C. Reisdorf (Univerza Severne Karoline, ZDA) in dr. Štěpánom Žádníkom (Univerza Masaryk, Češka) v reviji Technology in Society objavili izvirni znanstveni članek z naslovom »Categorical and resource inequalities in self-reliant internet use and use-by-proxy among older adults in Slovenia during the COVID-19 pandemic«.

Pandemija COVID-19 je močno vplivala na način, kako so starejši odrasli uporabljali internet. Mnogi izmed njih so prvič pričeli z uporabo interneta, medtem ko so drugi za izvajanje spletnih aktivnosti obrnili po pomoč na svoje družinske člane, prijatelje ali znance, kar imenujemo uporaba interneta prek posrednika. Zaradi pomanjkanja celovitih raziskav, ki bi med starejšimi odraslimi primerjale dejavnike, ki vplivajo na samostojno uporabo interneta in uporabo prek posrednika, ta študija zapolnjuje prav to vrzel. Avtorji študije so na osnovi teorije virov in prisvajanja (ang. Resources and Appropriation Theory) analizirali, kako so med pandemijo kategorične neenakosti (npr. starost, spol, izobrazba) in neenakosti virov (npr. socialni in materialni viri) vplivale na uporabo interneta pri starejših odraslih, kakor tudi na dostopnost in aktivacijo njihovih internetnih posrednikov med internetnimi neuporabniki. Anketna raziskava, ki je bila izvedena v Sloveniji med četrtim valom pandemije v letu 2021, je temeljila na vzorcu 701 starejših odraslih (65 let in več).

Rezultati treh logističnih regresijskih modelov so pokazali, da so bile osebne in položajne neenakosti (npr. starost, spol, izobrazba) ter socialni viri, pomembno povezani s tem, ali so starejši med pandemijo uporabljali internet. Zanimivo je, da je bil, med socialnimi viri, zgolj premostitveni socialni kapital značilno pozitivno povezan z uporabo interneta. Po drugi strani so imele kategorične neenakosti manj pomembno vlogo pri razpoložljivosti uporabe interneta prek posrednika kot socialni viri. Med slednjimi sta bila povezovalni in premostitveni socialni kapital, poleg poklica, edina dejavnika, značilno povezana z dostopnostjo do posrednika med starejšimi internetnimi neuporabniki. Kljub temu na aktivacijo uporabe prek posrednika, torej na dejansko uporabo te oblike funkcionalne opore, nista vplivala ne povezovalni, ne premostitveni socialni kapital, temveč samo zakonski stan in območje bivanja (tj. mestno ali podeželsko okolje). Opisani rezultati nakazujejo, da pri zmanjševanju digitalnih neenakosti med starejšimi odraslimi po pandemiji ne zadostujejo enostavni ukrepi. Potrebno je upoštevati raznolikost osebnih, socialnih in materialnih virov, ki (so)oblikujejo samostojno uporabo interneta ter dostopnost in aktivacijo uporabe interneta prek posrednikov. Raznolikost teh virov zahteva celovito strategijo in ciljno usmerjen sistemski pristop, če želimo starejšim odraslim omogočiti karseda enakopraven dostop do digitalnih storitev v prihodnosti.


Študija je bila izvedena v okviru raziskovalnih projektov J5-2558 (Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših), V5-2275 (Digitalne neenakosti in starejši odrasli v Sloveniji) in raziskovalnega programa P5-0399 (Raziskovalni program Internetno raziskovanje).

Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 24. oktober 2024 | v kategoriji: Obvestila, Publikacije