Doktorska disertacija Kaje Smole Orehek: Psihosocialni učinki uporabe storitev e-oskrbe med zaposlenimi neformalnimi oskrbovalci starejših oseb
Kaja Smole Orehek, članica Centra za družboslovno informatiko, je uspešno zaključila doktorski študij humanistike in družboslovja ter usposabljanje mladih raziskovalcev, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Uspešno je zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom "Psihosocialni učinki uporabe storitev e-oskrbe med zaposlenimi neformalnimi oskrbovalci starejših oseb".
Bistveni prispevek disertacije je uporaba temeljitejšega induktivnega raziskovalnega pristopa, s katerim so opredeljene kategorije in koncepti, ki izhajajo neposredno iz sveta zaposlenih neformalnih oskrbovalcev, kar predstavlja nadgradnjo dosedanjih raziskav, ki temeljijo na deduktivnem metodološkem pristopu. Cilj disertacije je identificirati pozitivne in negativne psihosocialne učinke uporabe storitev e-oskrbe, se poglobiti v povezave med temi učinki ter ugotoviti, kako različne funkcionalnosti storitev e-oskrbe oblikujejo psihosocialne učinke in kako se sprejemanje teh storitev oblikuje na podlagi opredeljenih psihosocialnih učinkov. Štirimesečna intervencijska študija v Sloveniji je bila izvedena v letih 2018 in 2019 z uporabo kvazi eksperimentalne kvalitativne zasnove raziskave.
Rezultati pričujoče doktorske disertacije so pokazali na veliko pozitivnih in izjemno malo negativnih psihosocialnih učinkov uporabe storitev e-oskrbe. Starejši ljudje, ki živijo sami, so lahko izpostavljeni nekaterim tveganjem, ki jih je mogoče uspešno obvladovati z uporabo storitev e-oskrbe, saj zadovoljijo potrebo neformalnih oskrbovalcev po zagotavljanju varnosti starejše osebe. Posledično je bilo zagotavljanje varnosti v disertaciji opredeljeno kot osrednja kategorija, saj se je povezovala z večino kategorij in konceptov. V tem kontekstu je uporaba storitev e-oskrbe neformalnim oskrbovalcem omogočila večji nadzor nad situacijo oskrbe, manj skrbi in zaskrbljenosti zaradi morebitne (ne)varnosti oskrbovanih starejših oseb ter neformalnim oskrbovalcem zagotovila pomirjenost. Vsi navedeni učinki so dodatno vplivali na sprejemanje storitev e-oskrbe pri neformalnih oskrbovalcih. Glede funkcionalnosti storitev e-oskrbe so največ psihosocialnih učinkov povzročili senzorji gibanja, in kontaktni senzorji ter alarmni obesek. Obenem je bil pomemben dejavnik pravilno delovanje vseh funkcionalnosti. Identificirani psihosocialni učinki in povezava med njimi ter njihove povezave s sprejemanjem storitev e-oskrbe so pojasnjeni v konceptualnem modelu psihosocialnih učinkov uporabe storitev e-oskrbe.