CDI začel z izvajanjem projekta “Posledice posredne uporabe interneta za internetne veščine starejših“

Na Univerzi v Ljubljani, Fakulteti za družbene vede, Centru za družboslovno informatiko (UL FDV CDI) smo s 1. septembrom 2020 kot nosilci pričeli z izvajanjem temeljnega projekta Posledice posredne uporabe interneta (PUI) za internetne veščine starejših, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

Nosilec projekta je dr. Andraž Petrovčič. V projektu sodelujejo tudi drugi člani CDI, dr. Vasja Vehovar, dr. Vesna Dolničar, dr. Darja Grošelj, dr. Katja Prevodnik in drugi. Projekt bo trajal tri leta.

Cilji predlaganega temeljnega projekta s teoretičnega in metodološka vidika obravnavajo osrednje raziskovalno vprašanje o tem, kateri so glavni dejavniki in posledice posredne uporabe interneta za starejše, in sicer z (1) umestitvijo pojma posredne uporabe interneta v obstoječe teoretične modele digitalne neenakosti in oblikovanjem niza konceptualnih izboljšav za boljše razumevanje odnosa med posredno uporabo interneta in internetnimi veščinami ter (2) z razvojem – na podlagi izboljšav modelov – novega metodološkega instrumentarija za merjenje posredne uporabe interneta in validacijo obstoječih merskih inštrumentov za ocenjevanje ravni internetnih veščin med starejšimi.

Projekt bo pripomogel k izboljšanju raziskovalnih metod na področju študij o digitalnih neenakostih, saj naslavlja pomembno vrzel v znanju, ki je bila večkrat prepoznana v obstoječi literaturi. Izvirnost projekta in znanstveni preboj predstavljajo

1. konceptualna integracija PUI znotraj modelov digitalne neenakosti z razvojem novega konceptualnega in pojasnjevalnega modela PUI, ki se osredotoča na starejše;
2. izboljšano razumevanje povezave med PUI in internetnimi veščinami starejših s prepoznanjem mehanizmov in socio-tehničnih dejavnikov, prek katerih PUI vodi v učinke učenja in naslanjanja;
3. razlaga povezave med nespletnimi konteksti starejših (njihovimi osebnimi, družbenimi, kulturnimi in ekonomskimi sredstvi), PUI in oprijemljivimi rezultati njihovega (ne)posrednega digitalnega udejstvovanja;
4. razumevanje usvajanja internetnih veščin v neformalnih, družinskih okoljih in predstavitev njihovih specifičnih lastnosti za formalna okolja učenja internetnih veščin;
5. preusmeritev osrediščenosti teoretskih izhodišč za razumevanje odnosa med omrežji socialne opore in PUI iz medgeneracijskih k intrageneracijskimi oblikam opore;
6. razvijanje novega, vsebinsko celovitega metodološkega instrumentarija za merjenje dejavnikov, oblik in posledic PUI v različnih kontekstih; in
7. nadgradnja in aktualizacija merskih modelov ocenjevanja ravni internetnih veščin.