Skoči do osrednje vsebine

ZNANSTVENA MONOGRAFIJA: Socialnoekološki modeli zdravja: Pripadniki in pripadnice vojaške organzacije ter njhove družine


Pri založbi FDV je izšla monografija Socialnoekološki modeli zdravja: Pripadniki in pripadnice vojaške organzacije ter njhove družine, avtoric Janje Vuga Beršnak, Žive Humar, Jelene Juvan, Ljubice Jelušič, Alenke Švab, Klemna Kocjančiča in Bojane Lobe.

Monografija je nastala na osnovi znanstveno raziskovalnega projekta Vojaško specifični dejavniki tveganja za dobrobit in zdravje vojaških družin, ki je bil financiran s strani Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije med leti 2019 in 2022.  

Struktura monografije sledi logiki pojasnjevanja preučevane teme od splošnega globalnega okolja prek državnih posebnosti do posebnih okoliščin, v katerih deluje SV. Sočasno sledi enaki logiki preučevanje socialnoekoloških dejavnikov tveganja, ki vplivajo na zdravje in dobrobit v vojaških družinah. To pomeni, da so bili kazalniki zdravja najprej preučevani na mednarodni ravni, nato s pomočjo ekspertnih intervjujev potrjeni v slovenskem okolju in nazadnje testirani med pripadniki/-icami SV, njihovimi partnericami/-ji in tudi v civilnem vzorcu.

V prvem poglavju so predstavljene  spremembe v družinskem življenju v kontekstu zahodnih družb, v slovenskem okolju in v vojaških družinah. Nadaljuje se s povzemanjem ključnih okoliščin, v katerih se razvijajo in pridobivajo na pomenu dejavniki tveganja za zdravje in dobrobit vojaških družin. Nakar momografija preide v analizo vsakega posameznega kazalnika zdravja, pri čemer je za vsak kazalnik zdravja stanje v slovenskem okolju postavljeno v kontekst mednarodnih dognanj ter slovenskih ekspertnih spoznanj. Pregledu stanja sledijo spoznanja strokovnih intervjujev in ugotovitve iz vseh treh preučevanih vzorcev.

V nadaljevanju so bila preučevana neposredna tveganja za zdravje v vojaški družini, pri čemer je bil s pomočjo regresijskih modelov izmerjen vpliv identificiranih dejavnikov tveganja na posamezen kazalnik zdravja. Opazovane so bile razlike znotraj vojaške družine, torej med pripadniki/-icam in partnerji/-icami ter tudi med vojaško družino in civilnim vzorcem.

Tveganja so bila umesščena tudi v kontekst stresa, ki izvira iz nadpovprečnih delovnih in, s tem povezano, družinskih obremenitev. Monografija pa obravnava tudi strategije soočanja s stresom, s ciljem pripomoči k njegovemu zmanjšanju med pripadniki/-icami in partnerji/-icami.

V zadnji raziskovalni fazi so bile ugotovitve osmišljene skozi poglobljene intervjuje s polnoletnimi otroki pripadnikov/-ic, ki so  delili svoje izkušnje in stiske zaradi pogostih in dolgotrajnih odsotnosti starša v njihovih različnih pomembnih življenjskih obdobjih otroštva in mladostništva.

Kot je zapisal eden od recenzentov, redni profesor dr. Anton Grizold: »Raziskava, na kateri temelji monografija, temelji na socialnoekološkem modeliranju dejavnikov tveganja, ki neposredno vplivajo na izbrane kazalnike zdravja. Gre za pristop, ki bil tako celovito in obsežno uporabljen prvič, ne le v slovenskem, ampak tudi mednarodnem okolju ter predstavlja doprinos k znanosti."

 

“Monografija »Socialnoekološki modeli zdravja: pripadniki in pripadnice vojaške organizacije ter njihove družine« predstavlja v slovenskem prostoru verjetno najtemeljitejšo znanstveno argumentacijo, kaj je vojaška družina, kaj jo opredeljuje in predvsem, zakaj jo je treba posebej obravnavati, čeprav ne ločeno od splošne (civilne) slovenske družine. S tem, ko prepoznava posebnosti narave vojaške službe in iz nje izhajajoče dejavnike tveganja za zdravje in dobrobit družin pripadnikov SV, na eni strani pomaga dokazovati, zakaj ne bi smeli obravnavati pripadnikov SV kot (navadnih) javnih uslužbencev, na drugi pa prispeva k ozaveščanju širše družbe o posebnostih vojaške organizacije in uresničevanja njenega poslanstva ter pomena, ki ga ima družina za učinkovitost vojske. V tem pogledu bi lahko govorili tudi o prikazu udejanjanja neinstitucionalnega civilnega nadzora nad oboroženimi silami v praksi. Nadzora, ki v prvi vrsti ni namenjen spremljanju in preprečevanju neželene vloge vojske v družbi, temveč je namenjen skrbi za zagotovitev okoliščin, ki bodo podpirale uresničevanje njenega poslanstva. Med temi je, kot ugotavljajo avtorice in avtor, tudi zdrava in uspešna vojaška družina, ki je »nevidni steber vojaškega poklica«

doc. dr. Branimir Furlan, upokojeni brigadir SV, recenzent monografije

 



Galerija


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. september 2022 | v kategoriji: Obvestila, Vojaške družine