Mentalno zdravje

MENTALNO ZDRAVJE

1. Pripadniki/-ce so manj podvrženi depresivnim motnjam kot civilno prebivalstvo:

- približno 8% pripadnikov/-ic je prepoznalo indikatorje stresa, depresije in PTSD v vsakdanjem življenju, medtem ko o takšnem počutju poroča 18% partnerjev/-k. Delež takšnih, ki imajo samomorilne misli dosega približno 4%;

- v civilnem vzorcu obstaja statistično značilna razlika glede depresivnih misli med spoloma: moški o tovrstnih mislih poročajo pogosteje;

- med pripadniki/-cami in civilnim vzorcem obstaja precejšna razlika med spremenljivkami, ki merijo težave s spanjem in tistimi, ki merijo fizični odziv na stresni dogodek - pripadniki/-ce dosegajo boljše rezultate v obeh primerih.

2. Po podatkih študije število otrok ne vpliva na mentalno zdravje v vzorcu vojaških družin, vplivata pa starševski in družinski stres. Pomemben negativni dejavnik so tudi finančne težave. Raziskava kaže, da je med pripadniki/-cami kar četrtina takšnih, ki se polovico leta soočajo s tako velikimi finančnimi težavami, da imajo težave pri zadovoljevanju osnovnih potreb (npr. plačevanju računov). Večina pripadnikov/-ic in partnerk/-jev pa je s finančnim vidikom zaposlitve v SV zadovoljnih.

3. Regresijska analiza civilnega vzorca nam pokaže, da daljše dnevne vožnje na delo krepijo PTSD.

4. Raziskava kaže, da so sodelavci/-ke in nadrejeni pomemben vir opore, a hkrati tudi eden glavnih virov stresa za pripadnike/-ice, v primeru nerazumevanja potreb po usklajevanju med delom in družino in pretirane rigidnosti pri organizaciji delovnega procesa.

5. Potrebno bi bilo usposobiti vodilne (poveljnike/-ce) o pomenu usklajevanja med delom in družino pri načrtovanju dela. Prav tako bi jih bilo potrebno usposobiti za prepoznavanje mentalnih težav (in potencialnih samomorilnih mislih) pri sodelavcih/-kah ter pripraviti nedvoumne postopke za ukrepanje.