Anksioznost(i) v 'razdeljenih mestih' pokonfliktnih družb jugovzhodne Evrope: razvoj in testiranje inovativnih pristopov v procesih izgradnje miru

Krajše ime projekta: Anksioznost miru

Projektni vodja: izr. prof. dr. Rok Zupančič

Člani projektne ekipe: prof. dr. Metka Kuhar, dr. Faris Kočan, dr. Miha Šlebir, Anđela Đorđević, mag., in mag. Anja Kolak. 

Obdobje trajanja projekta: 1. september 2021–31. avgust 2023

Financer: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (N5-0178)

Osrednji cilj projekta je odgovoriti na vprašanje, kako zmanjšati medetnično distanco med ljudmi, ki so bili prej vpleteni v oborožene spopade, in na splošno izboljšati medetnične odnose v pokonfliktnih družbah. 

Raziskovalni problem: Poskusi izboljšanja medetničnih odnosov ostajajo prednostna naloga akterjev, vključenih v procese izgradnje miru v pokonfliktnih družbah. Prizadevanja za izgradnje miru v pokonfliktnih družbah so pogosto neuspešna, znanost pa ne zna v celoti pojasniti, kaj je pomembno za uspešno preobrazbo neke pokonfliktne družbe. Prepoznavanje procesov, ki ovirajo poskuse zmanjšanja medetnične distance in mehanizmov za izboljšanje medetničnih odnosov, ostaja ena izmed osrednjih smeri raziskovanja v polju študij o izgradnji miru. Razumevanje teh procesov je pomanjkljivo, saj so raziskovalci strukturne dejavnike (npr. zgodovinske, politične, družbenoekonomske) in anksioznost(i) – dva pomembna vidika, ki vplivata na kakovost medetničnih odnosov – do sedaj obravnavali ločeno (osredotočali so se le na enega ali več dejavnikov) in jih niso proučevali z vidika anksioznosti. 

Inovativnost projekta Anksioznost miru izhaja ravno iz tovrstnih omejitev dosedanjih študij, ki jih bomo v tem projektu skušali preseči; namreč, raziskovali bomo prepletenost in vzajemno vplivanje najpomembnejših strukturnih dejavnikov, ki so bili do sedaj proučevani posamično, s tem pa bomo skušali dodatno pojasniti, zakaj poskusi zmanjševanja medetnične distance pogosto niso uspešni. Kot predpostavljamo v tem projektu zato, ker so dosedanje raziskave spregledale ali zapostavile analizo strukturnih dejavnikov z vidika anksioznosti, naš projekt pa bo k tem pojavom pristopil integrativno ter tako dosedanjo vrzel skušal zapolniti.

Nejasni ostajajo tudi odgovori, zakaj medetnični odnosi v nekaterih etnično 'razdeljenih mestih' (npr. Kosovska Mitrovica, Mostar, Vukovar) ostajajo antagonistični in izkazujejo visoko stopnjo medetnične distance kljub nenehnim prizadevanjem akterjev v procesih izgradnje miru, medtem ko so v drugih krajih v taisti pokonfliktni družbi odnosi med etničnimi skupinami lahko razbremenjeni medetničnih antagonizmov oz. je medetnična distanca nasploh nizka. V projektu bomo preverjali, ali se odgovori morda skrivajo v drugačnem prepletu strukturnih dejavnikov in anksioznosti.

Namen projekta je:

1. ugotoviti, kako so različni strukturni dejavniki v izbranih krajih pokonfliktnih družb povezani z anksioznostjo družbe/tam živečih ljudi in kako to vpliva na medetnično distanco (razvoj novega teoretskega koncepta, tj. anksioznost v pokonfliktnih družbah) 
2. razviti nov, integriran praktični pristop za zmanjševanje medetnične distance, ki temelji na telesnoorientiranih (body-mind, somatic) pristopih. 

Iz tega izhajajo medsebojno povezani raziskovalni cilji (trije teoretski in en prakseološki): 

1. določiti vlogo strukturnih dejavnikov pri ohranjanju medetnične distance v različnih krajih pokonfliktnih družb (politični, družbenoekonomski, sociološki in zgodovinski dejavniki ter dejavniki, povezanimi z izgradnjo miru, in diskurzom v oz. o mestu);
2. identificirati vzorce anksioznosti, ki obstajajo v pokonfliktnih mestih z visoko in nizko medetnično distanco, in določiti razlike, ki determinirajo takšna pokonfliktna mesta z vidika anksioznosti;
3. ugotoviti, kako se strukturni dejavniki v izbrani pokonfliktni družbi vzajemno prepletajo in oplajajo in tako povzročajo anksioznost ter na podlagi tega prepleta (konglomerata) dejavnikov razviti novo teoretično perspektivo za analizo anksioznosti v pokonfliktnih družbah;
4. razviti in testirati inovativni integrativni pristop, temelječ na telesnoorientiranih pristopih, s katerim bomo skušali doseči zmanjšanje medetnične distance v izbranem kraju pokonfliktne družbe (izvedba večdnevne delavnice). 

Inovativnost projekta Anksioznost miru je interdisciplinarna zasnova, ki povezuje več disciplin, ki do sedaj še niso bile integrativno in hkrati uporabljene v študijah pokonfliktnih družb: i) študije izgradnje miru za razumevanje strukturnih dejavnikov in poskusov izgradnje miru v različnih mestih pokonfliktnih družb (zlasti sociološki in politološki vidiki); ii) (socialna in politična) psihologija za identifikacijo anksioznosti, ki se pojavljajo v specifičnem kontekstu pokonfliktnih okolij; iii) telesnoorientirani pristopi, ki črpajo iz nevrobiologije in nekaterih drugih disciplin, za pojasnjevanje, kako anksioznost v pokonfliktnih družbah zavira poskuse zmanjševanja medetnične distance.

V empiričnem smislu se bomo osredotočili na tri kraje v jugovzhodnih Evropi: Kamenico (Kosovo), Baljvine (Bosna in Hercegovina) in Vukovar (Hrvaška). Ti trije kraji se namreč bistveno razlikujejo, ko je govora o kakovosti medetničnih odnosov. V Baljvinah so se Bošnjaki in bosanski Srbi tekom bosanske vojne (1992–1995) denimo medsebojno ščitili; v primerjavi s preostalo Bosno in Hercegovino namreč ta vas nedaleč od Banja Luke ni bila podvržena medetničnemu nasilju, ki je determiniralo dogajanje v obdobju bosanske vojne. Z vidika kakovosti medetničnih odnosov je zanimiv primer tudi Kamenica, saj so medetnični odnosi med tam živečimi kosovskimi Albanci in kosovskimi Srbi veliko bolj kakovostni v primerjavi z drugimi vasmi in mesti na Kosovo (npr. etnično razdeljeno Mitrovico, ki je zaradi nenehnih napetosti postala sinonim za kosovski gordijski vozel). Po drugi strani je Vukovar bolj znan po vojnih zločinih, ki so se tam zgodili tekom vojne na Hrvaškem; ni presenetljivo, da odnosi med lokalnimi Hrvati in hrvaškimi Srbi še zdaleč niso idealni, medetnična distanca pa ostaja visoka. V študiji želimo ugotoviti, zakaj so lahko nekatera mesta lahko tako različna, ko je govora o kakovosti medetničnih odnosov in s tem povezane medetnične distance, kar bomo, kot je bilo omenjeno, analizirali z vidika strukturnih dejavnikov in anksioznosti. 

Za razumevanje procesov, ki zavirajo poskuse zmanjševanja medetnične distance, bo uporabljen večmetodna raziskovalna zasnova: ankete, intervjuji, etnografsko opazovanje, analiza diskurza.