Med letom 2019 in na začetku leta 2020 je deset avtorjev iz Srednje in Vzhodne Evrope beležilo ekonomski, politični in socialni odtis Kitajske v regiji. Ključni del analize za Balkan je opravila mlada raziskovalka na CMO mag. Nina Pejič. V nadaljevanju lahko preberete ključne ugotovitve projekta, katerega avtorji so Ivana Karásková, Alicja Bachulska, Ágnes Szunomár, Stefan Vladisavljev, Una Aleksandra Bērziņa-Čerenkova, Konstantinas Andrijauskas, Liisi Karindi, Andrea Leonte, Nina Pejič in Filip Šebok.
Ključne ugotovitve
- Forum 17+1 je bil označen za 'prazno lupino' na podlagi domnev, da sodelovanje med Kitajsko ter Srednjo in Vzhodno Evropo (ang. Central and Eastern Europe – CEE), nima oprijemljive vsebine. Vendar pa obsežnejši pregled razmerij med akterji pokaže veliko kompleksnejšo sliko: odnosi med Kitajsko ter Srednjo in Vzhodno Evropo rastejo, zaobjemajoč politične, gospodarske ter družbene domene, temeljijo pa na visoki stopnji aktivnosti vseh vpletenih.
- Zaradi fragmentiranosti informacij in posamične obravnave področij sodelovanja je težko razumeti pravo naravo foruma 17+1, saj se zdi, da je delovanje Kitajske v posameznih državah omejeno in naključno. Šele, ko analiziramo celotno sliko, se pokaže napredek in smer delovanja platforme 17+1.
- V regiji CEE, kjer je bila Kitajska sicer večinoma odsotna, je v zadnjih osmih letih Kitajska uspela zgraditi sistem medsebojno povezanih odnosov. Paradoksalno je Kitajska prispevala h konceptualizaciji CEE kot regije.
- Sodelovanje znotraj foruma 17+1 karakterizirajo vozlišča ter logika mreže konic iz teh vozlišč, pri čemer Kitajska vodi multilateralni bilateralizem, podobno kot delovanje zavezništva ZDA v Vzhodni Aziji.
- Kljub trudu Kitajska ni vpela svojih zunanjepolitičnih konceptov v jezik sodelovanja s Srednjo in Vzhodno Evropo. Nasprotno, države CEE so uspešno oblikovale diplomatski jezik, ki je ostal na nivoju okvira Evropske unije. Sodelovanje 17+1 je skoraj univerzalno privedlo do rasti visokih političnih stikov med državami CEE ter Kitajsko, vendar pa razvoj bilateralnih odnosov ostaja znotraj različnih usmeritev. Format torej ne določa nivoja (so)delovanja, temveč ga določajo dejavnost in odločitve, ki jih sprejemajo posamezne države CEE.
- Čeprav sta Madžarska in Srbija podpirale Kitajsko tudi politično, pa to predstavlja bolj izjemo kot pravilo. Dokazov o domnevi, da je regija CEE kot celota poenotena s Kitajsko tudi glede političnih vprašanj, ni.
- Kitajska je regijo CEE uporabila kot test aktivnejše strankarske politike pod vodstvom Komunistične partije Kitajske. Za zagotavljanje dolgoročne naklonjenosti Kitajska vzdržuje odnose s pomembnimi političnimi elitami v državah CEE.
- Kitajska ni bila uspešna pri zagotavljanju EU, da se format 17+1 ne izrablja za delitev Evrope. Tekmovalnost med ZDA in Kitajsko je postala pomemben faktor tudi pri odnosu regije CEE s slednjo, saj države ne želijo ogroziti tradicionalnih vezi z Washingtonom. Kitajska poskuša vzdrževati ravnotežje tudi pri pristopu do Rusije v regiji.
- Kitajska določa vsebino gospodarskega sodelovanja znotraj 17+1, ter je tudi glavno gonilo le-tega.
- Gospodarski vpliv Kitajske na države CEE je še vedno majhen. Države CEE so visoko odvisne od trgovine in investicij razvitih držav, večinoma članic EU. Kitajska še vedno predstavlja majhen, čeprav rastoč delež gospodarskega sodelovanja. Tudi regija CEE je daleč od tega, da bi bila eden izmed pomembnejših partnerjev za Kitajsko.
- Kitajska še vedno upravlja z gospodarskimi zadevami na bilateralnem nivoju, kljub forumu 17+1. Odnosi z državami višegrajske skupine in Srbijo so še posebej pomembni, medtem ko odnosi z ostalimi državami CEE zaostajajo.
- Zaradi omejenosti in neuravnoteženosti trgovinskih odnosov se viša primanjkljaj vseh sedemnajstih držav CEE pri trgovanju s Kitajsko.
- Kitajske neposredne tuje naložbe so skromne ter koncentrirane v treh državah (Madžarska, Češka in Poljska). Možnost, da bi ostale države pridobile znatne zneske naložb je skoraj ničelna. Čeprav sodelovanje v finančnem sektorju raste, pa je omejeno na države članice EU.
- Odkar so države CEE dosegle večjo vidnost na Kitajskem, je prava zgodba o uspehu znotraj foruma postal turizem (vlogo tukaj igra tudi splošen dvig potovanja znotraj kitajskega srednjega sloja).
- Zaradi značaja kitajskega sistema in globokega prodora kitajske države v družbo, stiki med ljudmi po navadi pomenijo stike med vlado in ljudmi pri odnosih Kitajske z državami CEE.
- Število Konfucijevih inštitutov se je v državah CEE povečalo. V porastu je tudi sodelovanje na področju mladine, saj kitajska vlada podeljuje vedno več šolnin študentom držav CEE.
- Politično motivirani programi, ki ciljajo predvsem na udeležbo mladih ter političnih voditeljev, kot so Mostovi za prihodnost, Forum mladih političnih voditeljev Kitajske in CEE ter Dialog političnih strank (ang. Bridge for the Future, China-CEE Young Political Leaders Forum and Political Parties Dialogue) so v vseh sedemnajstih državah CEE večinoma neopaženi.
Priporočila
- Institucije EU
- EU mora tudi v prihodnosti vključiti države članice CEE z namenom oblikovanja skupne EU politike do Kitajske, ki bo predstavljala interese vseh držav članic.
- EU mora kot protiutež vplivu Kitajske odpreti jasno pot do članstva za države Zahodnega Balkana. Prav tako mora EU zavzeti aktivnejšo vlogo pri gospodarskem razvoju Zahodnega Balkana.
- Potrebna je uskladitev pravil glede izbiranja naložb, tudi znotraj držav nečlanic EU.
- Države Srednje in Vzhodne Evrope
- Foruma 17+1 se ne sme zapostavljati. Prav tako se ne sme spodbujati poenostavljenega pogleda, ki Evropo vidi kot razdeljeno s strani Kitajske preko foruma 17+1. Takšen pogled namreč infantilizira države CEE ter jim onemogoča lastno delovanje.
- Vseh 17 držav bi moralo izboljšati medsebojno komunikacijo in usklajevanje na vseh možnih področjih z namenom preobrazbe 17+1 v multilateralni forum, ki bo služil primarno njihovim interesom.
- Več pozornosti se mora nameniti subnacionalni (regionalni, provincialni, itd.) dimenziji sodelovanja med Kitajsko in regijo CEE, ki je bila do sedaj zapostavljena. Prav tako morajo države CEE posvetiti več pozornosti možni politizaciji takšnega sodelovanja ter poskusom Kitajske, da izkoristi nižji profil lokalnih stikov, da bi se izognila pozornosti.
- Da bo gospodarsko sodelovanja s Kitajsko državam CEE prineslo čim več koristi, morajo le-te delovati skupaj. Pred srečanji na vrhu se naj organizirajo redna posvetovanja 17+0.
- Izzivov trgovinskih odnosov, kot je trgovinski primanjkljaj, ni mogoče premagati z rešitvami, ki zadevajo zgolj posamezne države. Države CEE naj sledijo strateškim ciljem trgovinske politike EU.
- Potrebne je več javne (na ravni EU, držav ali regij) kot tudi zasebne denarne pomoči akademskim institucijam, ki raziskujejo Kitajsko, da Konfucijevi inštituti in druge institucije, povezane s Kitajsko, ne bi postale najvplivnejši akterji proizvodnje in širjenja znanja o kitajski politiki, družbi in kulturi.
- Raziskovalno novinarstvo
- Vse večji vpliv Komunistične partije Kitajske (KPK) na pristop do regije CEE zahteva posebno pozornost. Netransparentno sodelovanje lokalnih strank ter KPK (strankarska diplomacija in vzgajanje mladih političnih voditeljev prek Foruma mladih političnih voditeljev Kitajske in CEE ter Dialoga političnih strank) mora biti strožje nadzorovano.
- Potrebno je neodvisno ter na dejstvih temelječe poročanje medijev za zagotavljanje transparentnosti in razumevanja mehanizmov, ki stojijo za družbenim sodelovanjem (npr. sodelovanje na področju mladine, akademsko sodelovanje, skupno raziskovanje, itd.) Kitajske in držav CEE.
- Analitiki na področju Kitajske
- Izmenjava znanj in izkušenj evropskih ter svetovnih strokovnjakov na področju Kitajske je potrebna za zaznavanje možnih groženj demokratičnim standardom, ki urejajo družbeni nivo sodelovanja s kitajskimi akterji izven Ljudske republike Kitajske.
- Nujno je tudi, da se vseh oblik družbenega sodelovanja s Kitajsko ne enači z možnimi grožnjami. Pozornost mora biti predvsem namenjena doseganju transparentnosti.
- Države CEE morajo biti pozorne, da se tveganja, povezana z rastočim skepticizmom do Kitajske, ne sprevržejo v rasističen odnos do kitajskih izseljencev, študentov in turistov. Potrebna je jasna razmejitev med javno kritiko aktivnosti kitajske vlade ali Komunistične partije ter kitajskimi državljani in njihovo prisotnostjo, da se prepreči porast sinofobije v regiji CEE.
Udejstvovanje s Kitajsko v 17+1: Oris strategije AKT
Strah pred vdorom Kitajske v različne sfere (tehnološko, gospodarsko, politično in celo vojaško) je, upoštevajoč specifike regionalnega konteksta, utemeljen in tudi grožnje so obstoječe. Vendar pa je izključitev Pekinga iz regije kot odziv na grožnjo širitve kitajskega vpliva praktično nemogoč. Namesto takšnega odziva, ki bi verjetno povzročil še bolj bujno reakcijo s strani Ljudske republike Kitajske, je priporočena trikraka strategija AKT (adaptacija > kontriranje > tarča), ki temelji na realnostih iniciative 17+1.
1. A (Adaptacija)
Čeprav je morda prilagoditev na prisotnost Kitajske v regiji (pa naj bo to Srednja in Vzhodna Evropa, ali katerakoli druga regija) na prvi pogled očiten korak, je to element, ki ga je najtežje izvesti pravilno. Kitajska bo tudi v prihodnje stabilen in rastoč, pogosto celo moteč, element regionalnih sestav – v vlogi tako akterja kot težave. Sprejemanje tega dejstva se ne sme enačiti z vdajo ali celo podreditvijo kitajskim strateškim interesom. Ravno nasprotno – državne in mednarodne strategije morajo oceniti tako že obstoječo razsežnost kot tudi potencial obsega prisotnosti Kitajske, definirati prioritete in tveganja te prisotnosti, ter jih nasloviti in izvesti prek nadaljnjih politik.
2. K (kontriranje)
Sestavi, kot je 17+1, so bili jasno ustvarjeni zaradi namena Kitajske, da ustvari institucionalna orodja, prek katerih bo okrepila svoje sporočilo ter širila vpliv. Vseeno pa jih lahko člani sestava uporabijo kot areno za kontriranje, omejevanje ali celo zaustavljanje bremena delovanja Kitajske. Pot naprej predstavlja koriščenje multilateralne zasnove organizacije v polni meri. Čeprav bi se države, kot so Češka, Estonija ali Grčija, težko same zoperstavile dejanjem Kitajske, pa jih uradno nič ne zaustavlja pri povezovanju ter predstavljanju skupnega stališča pred kitajskimi partnerji. Če želi Kitajska obdržati svojo prisotnost skozi obstoječe institucije, je verjetneje, da bo (čeprav nejevoljno) sprejela pogoj multilateralizma, kot da bi tvegala popolno izgubo vpliva.
3. T (tarča)
Ko člani regionalnih forumov, kot je 17+1, ponovno odkrijejo multiplikacijski učinek 'efektivnega multilateralizma,' če si sposodimo izraz iz Evropske varnostne strategije 2003, lahko forum uporabijo kot ofenzivno orodje za usmerjanje specifičnih zahtev na Kitajsko. Slednje lahko zajemajo vse od (s kitajske perspektive) spornih tem, kot je omejevanje kitajskih tehnoloških podjetij ali pa pomisleke glede nepoštenih trgovinskih praks, do problemov pri sodelovanju, kot je nuja po ustreznih predpisih glede kitajskih investicij ter izboljšanje dostopa na trg za izdelke držav CEE. Čeprav morajo biti dejanja CEE držav članic EU skladna z dogovorjenim stališčem do Kitajske znotraj Unije, pa lahko države forum 17+1 uporabijo ne samo za doseganje boljše pogajalske pozicije v odnosu s Kitajsko, temveč tudi znotraj EU. Zahodni Balkan se, kljub nesrečnemu pomanjkanju verodostojnega in jasnega načrta širitve v času pisanja tega poročila, naravno nagiba k Evropski uniji. Slednja bi morala, da ublaži rast političnega vpliva Kitajske, odpreti jasno pot do članstva za države Zahodnega Balkana.
Trenutna razprava je ohromljena z dojemanjem Kitajske kot vsemogočne, vseprisotne in neizogibne grožnje. Kitajska je – in tudi vedno bo – daleč od tega. Tudi majhne države, še posebej tiste varno osamljene od takojšnjega vpliva kitajske gospodarske, politične in vojaške moči, lahko uspešno zastopajo svoje lastne interese v odnosu s Kitajsko. Strategija AKT zagotavlja splošen okvir za doseganje tega cilja.
Raziskovalno poročilo je v angleškem jeziku na voljo tukaj.
Obsežnejši pregled foruma 17+1 pa je dostopen tudi tukaj.
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 07. september 2020 | v kategoriji: Obvestila