Skoči do osrednje vsebine

Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije

  • Rastoča kulturna razdalja in stereotipizacija v malih tranzicijskih državah: primer držav nekdanje Jugoslavije

PROJEKTNA SKUPINA

Boštjan Udovič (vodja)     Andreja Jaklič     Iris Koleša     Žan Lep

Ksenija Šabec    Tamara Pavasović Trošt     Rok Zupančič     Polona Mlinarič*

Gradiva in poročila

[ZNANSTVENI ČLANEK]: Miha Šlebir & Rok Zupančič: "Factors of Ethnic Distance: A Systematic Scoping Review". KLIKNI TU 

 

Novice

[NOVA KNJIGA] (december 2024): Marjan Svetličič in Boštjan Udovič: "Medkulturna pogajanja: izzivi, dileme in rešitve"

[PRISPEVEK NA KONFERENCI] (20./21. junij 2024): Iris Koleša & Andreja Jaklič: "Pomen stereotipov v mednarodnem poslovanju na področju ex-YU"

[ZNANSTVENI ČLANEK] (4. junij 2024): Miha Šlebir & Rok Zupančič: "Factors of Ethnic Distance: A Systematic Scoping Review"

Prof. dr. Tamara P. Trošt za ALJAZEERO (1. junij 2024): "Odprte meje terjajo odprtega človeka"

Beograd, 22. do 24. marec 2024: Žan Lep in Žiga Mekiš Recek predstavila referat na temo "The mediating role of perceived moral complexity in attitudes towards Israeli-Palestinian conflict"

Znanstvene objave iz sorodnega projekta v reviji Teorija in praksa (št. 4, leto 2016)

OPIS PROJEKTA

Namen predlaganega projekta je preučiti značilnosti ter odpornost stereotipov v državah nekdanje Jugoslavije (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija, Črna Gora, Severna Makedonija in Kosovo).

Če se je zdelo, da čas globalizacije zmanjšuje medkulturne razlike, pa se je zlasti po letu 2000 pokazalo, da te še vedno vplivajo na oblikovanje predstav o pripadnikih drugih narodov, narodnosti in etničnih skupin. Nenazadnje smo se z vprašanjem medkulturnih razlik in stereotipov srečali v covid-19 krizi, ko se je v medijih pogosto govorilo o »kitajskem virusu«, stereotipi pa se pojavljajo tudi v primeru ukrajinsko-ruske vojne, ko se pogosto govori o »ruskem medvedu« ipd.

Seveda ima preučevanje stereotipov samih po sebi veliko znanstveno vrednost, še večji pa je pomen tega preučevanja, če ga umestimo v družbeno realnost, v kateri predsodki in stereotipi med državami/narodi krojijo družbenopolitični vsakdan. To še posebej velja za območje držav nekdanje Jugoslavije, kjer so stereotipi ukoreninjeni in močno posegajo v njegovo politično in gospodarsko stabilnost, v zadnjih mesecih pa močno vplivajo tudi na njegovo varnostno komponento. Če k temu dodamo še nove dejavnike, ki smo jim priča v omenjenih državah (vzpon političnih populistov, porast pomena neevropskih akterjev – ZDA, Rusije, Kitajske, Turčije in arabskih držav –, gospodarske težave regije, zaustavljena evropska perspektiva regije po vstopu Hrvaške v Evropsko unijo itd.), ter tudi vse večje medsebojno nepoznavanje med prebivalci teh držav, lahko ugotovimo, da je preučevanje stereotipov, etnične distance ter kulturne vpetosti ključno, če želimo razumeti, kaj se v državah nekdanje Jugoslavije zares dogaja.

V projektu želimo doseči 4 cilje:

  • TEORETSKO-METODOLOŠKI CILJ: nadgradnja obstoječega teoretsko-metodološkega okvira ter njegovo preverjanje in testiranje; oblikovanje modelskega konstrukta za preučevanje etnične razdalje v državah nekdanje Jugoslavije;
  • EMPIRIČNI CILJ: pridobitev aktualnih podatkov o stereotipih v državah nekdanje Jugoslavije (z metodami kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja);
  • APLIKATIVNI (PRAKSEOLOŠKI) CILJ: priprava nabora ukrepov za izboljšanje politično-gospodarskega sodelovanja z/med državami nekdanje Jugoslavije;
  • KOMUNIKACIJSKOZNANSTVENI CILJ: Diseminacija rezultatov znanstveni in strokovni javnosti.