Natalija Majsova, Aljoša Pužar, Teja Kosi in Jasmina Šepetavc so se julija udeležili dveh pomembnih mednarodnih konferenc na področju kulturnih in spominskih študij v Braziliji in Argentini. Najprej so v brazilskem Belo Horizonteju sodelovali na krovni konferenci ACS (Association for Cultural Studies) Crossroads, ki je potekala med 27. in 31. julijem, nato pa sta Jasmina Šepetavc in Natalija Majsova pot nadaljevali v Buenos Aires, kjer sta med 28. julijem in 1. avgustom s prispevkom nastopili na deseti konferenci MSA (Memory Studies Association).
Letošnji Crossroads in Cultural Studies je bil za kulturne študije poseben tudi zato, ker je prvič potekal v Latinski Ameriki. Pod naslovom Decolonizing Cultural Studies: Leisure, Bodies, Performances, Territories and Universities je konferenca odprla vprašanja, kako kulturne študije razširiti onkraj ustaljenih zahodnih perspektiv ter kako v ospredje postaviti različne oblike vednosti, izkušnje in kulturne prakse.
V ta okvir se je odlično vključil panel Popular Culture as a Site of Memory Work and Memory Activism, ki je v središče postavil spomin kot živo in dinamično prakso, oblikovano, preoblikovano in (iz)pogajano skozi popularno kulturo. Na njem je:
- Jasmina Šepetavc predstavila prispevek Discovering Peripheral European Queer Memories through LGBTQ+ Film Festivals, v katerem je LGBTQ+ filmske festivale v jugovzhodni in vzhodni Evropi obravnavala kot pomembna mesta kvir spominjanja. Festivali so hkrati projekcijski prostori, arhivi in skupnosti: z vračanjem pozabljenih filmov, zbiranjem efemernih gradiv in kuratorskim delom ohranjajo sledi kvir preteklosti ter ustvarjajo drugačne regionalne genealogije.
- Natalija Majsova v prispevku Post-Yugoslav Memory Work as a Decolonial Transmedia Project: Re-Imagining Yugoslavia at the Intersection of Literature, Film, and Video Games raziskovala, kako se spomin na Jugoslavijo seli v videoigre. Sodobne igre iz literature, filma in drugih medijev prevzemajo podobe, zgodbe, glasbo in prostore ter jih preoblikujejo v interaktivne svetove. Preteklost je tako mogoče ne le gledati in pripovedovati, ampak jo tudi raziskovati, sestavljati in (od)igrati.
- Teja Kosi s prispevkom Figures We Cannot Forget: #MeToo in the Slovenian Art Scene and the Ethics of Remembering (in) the Fotopub Affair raziskovala feministično etiko spominjanja »velikih mož« in njihovih zapuščin po razkritjih spolnega in drugega nasilja. Na primeru afere Fotopub je pokazala, kako so anonimna pričevanja na Instagramu razkrila nasilje, ki je znotraj umetniških mrež in hierarhij dolgo delovalo kot »znana skrivnost«. Posebej jo je zanimalo, kako se v času #MeToo preoblikuje javni spomin na kulturne osebnosti, ki so lahko hkrati izjemni ustvarjalci in nasilni predatorji.
Aljoša Pužar je kot podpredsednik ACS sodeloval na otvoritveni in zaključni slovesnosti konference, vodil je letno srečanje ACS ter moderiral plenarno predavanje Adama Haupta z naslovom What Does Decolonial Hip Hop Look Like? Cultural Studies in the Age of (Post?) Empire.
Kulturologi_nje so nekaj časa v Belo Horizonteju namenili tudi terenskemu delu in obiskom krajev spominjanja, s čimer so konferenčne razprave prenesli v urbano okolje. Mesto je postalo nekakšen laboratorij za opazovanje načinov, kako se zgodovina vpisuje v javni prostor, katere preteklosti (p)ostanejo vidne in kako jih ljudje srečujejo v vsakdanjem življenju.
Pot se je nato nadaljevala v Buenos Airesu, kjer sta Šepetavc in Majsova nastopili na deseti konferenci MSA (Memory Studies Association) s panelom Memory Work as Resilience in Post-Yugoslav Popular Culture: From Imaginaries to Infrastructures. V središču je bilo vprašanje, kako lahko popularna kultura deluje kot oblika spominskega kulturnega odpora – zlasti tam, kjer so določeni spomini izrinjeni iz prevladujočih nacionalnih pripovedi.
- Šepetavc je v prispevku Resilient Screens: Queer Memory Activism and the Politics of Resistance in (Post-)Yugoslav Queer Film Festivals nadaljevala raziskovanje kvir filmskih festivalov, tokrat s poudarkom na njihovih odporniških potencialih. Festivali se pokažejo kot prostori, kjer se pozabljene in marginalizirane zgodovine ne le ohranjajo, temveč ponovno vstopajo v javni prostor.
- Majsova je s prispevkom Post-Yugoslav Memory Work as a Transmedia Project: Re-Imagining Yugoslavia at the Intersection of Literature, Film, and Video Games nadgradila raziskovanje videoiger kot prostorov spominjanja. Igre preteklost – ki jo gradijo na podlagi pomembnih referenc iz filmov, književnosti in tudi s pomočjo popularne glasbe – sestavljajo iz različnih kulturnih sledi ter igralce in igralke postavijo v aktivno vlogo: spomin ni več samo nekaj, kar sprejmemo, ampak nekaj, kar moramo skozi igro sami povezati in interpretirati.
Od dekolonizacije
kulturnih
študij v Belo Horizonteju do spomina
kot
odpora v Buenos Airesu se je skozi obe konferenci izrisala aktualna raziskovalna nit: spomin kot živa
kulturna praksa, ki se nenehno na novo vzpostavlja, preoblikuje in izpogaja. Nastaja na filmskem platnu in v videoigrah, v festivalskih arhivih, objavah na družbenih omrežjih in v samih prostorih mesta. Prav v teh praksah se odpirajo možnosti za drugačno razumevanje preteklosti ter za nove načine zamišljanja skupnosti, pripadnosti in prihodnosti.