V ugledni mednarodni znanstveni reviji International Journal of Business Communication je bil objavljen članek z naslovom Reframing Internal Communication: Cross-Cultural Links to Engagement and Life Satisfaction, ki obravnava vlogo internega komuniciranja v sodobnih organizacijah. Avtorji Ana Tkalac Verčič (Eknomska fakulteta v Zagrebu), Dejan Verčič (Fakulteta za družbene vede v Ljubljani) in Krishnamurthy Sriramesh (University of Colorado Boulder) v njem analizirajo, kako zadovoljstvo z internim komuniciranjem povezuje organizacijske in tehnološke pogoje z zavzetostjo zaposlenih ter njihovim zadovoljstvom z življenjem v različnih kulturnih okoljih.
V sodobnih organizacijah, ki jih zaznamujejo digitalizacija, hibridno delo in vse večja kulturna raznolikost zaposlenih, postaja interno komuniciranje eden ključnih dejavnikov kakovosti dela in življenja. Ne gre več zgolj za prenos informacij od vodstva k zaposlenim, temveč za način, kako zaposleni razumejo podporo organizacije, smisel svojega dela in lastno vpetost v delovno okolje. Slabo interno komuniciranje lahko vodi v nerazumevanje, nezaupanje in upad zavzetosti, dobro pa pomembno prispeva k motivaciji, dobremu počutju zaposlenih in dolgoročni uspešnosti organizacij, kar ima širše posledice tudi za družbo.
Raziskava izhaja iz vprašanja, ali interno komuniciranje deluje enako v različnih kulturnih okoljih in kakšne posledice ima za zaposlene. Tema neposredno zadeva zaposlene, vodstva organizacij in oblikovalce delovnih okolij, saj vpliva na zavzetost zaposlenih, njihovo zadovoljstvo z delom ter splošno zaznavanje kakovosti življenja. Če organizacije pri internem komuniciranju ne upoštevajo kulturnih razlik in vloge digitalnih orodij, lahko tudi dobronamerne komunikacijske prakse ostanejo neučinkovite ali celo povzročijo nasprotne učinke.
Avtorji v članku raziskujejo vlogo zadovoljstva z internim komuniciranjem kot osrednjega mehanizma, ki povezuje organizacijske pogoje, digitalne komunikacijske tehnologije ter zavzetost zaposlenih in njihovo življenjsko zadovoljstvo. Na podlagi raziskave med 1.458 zaposlenimi na Hrvaškem, v Italiji, Sloveniji in Združenem kraljestvu ugotavljajo, da je zadovoljstvo z internim komuniciranjem v vseh okoljih pomembno povezano z višjo zavzetostjo zaposlenih in tudi z večjim zadovoljstvom z življenjem. Ob tem se pokaže, da ima zaznana organizacijska podpora posebno težo v bolj hierarhičnih okoljih, kjer zaposleni jasne signale skrbi in podpore močneje povezujejo s kakovostjo komuniciranja. V bolj individualističnih okoljih pa ima pomembnejšo vlogo sprejemanje digitalnih komunikacijskih orodij, saj ta povečujejo občutek avtonomije, učinkovitosti in vključenosti. Ne glede na kulturni kontekst pa se potrjuje, da izpolnjevanje obljub delodajalca pozitivno vpliva na zadovoljstvo z internim komuniciranjem, zavzeti zaposleni pa so praviloma tudi bolj zadovoljni s svojim življenjem.
Rezultati raziskave kažejo, da interno komuniciranje ni tehnična ali obrobna funkcija, temveč strateški dejavnik trajnostnega razvoja organizacij. Z bolj premišljenim, kulturno občutljivim in digitalno podprtim komuniciranjem lahko organizacije prispevajo k dostojnejšemu delu, večji zavzetosti zaposlenih ter boljšemu psihološkemu in družbenemu blagostanju. Raziskava tako prispeva k ciljem trajnostnega razvoja, zlasti k dostojnemu delu in gospodarski rasti, zdravju in dobremu počutju ter odgovorni rabi digitalnih tehnologij v delovnih okoljih.
Članek je nastal v okviru projekta Kako digitalizacija internega komuniciranja vpliva na zavzetost zaposlenih in posledično na njihovo zaznavanje kakovosti življenja, ki sta ga financirali Hrvatska zaklada za znanost (IPS-2022-02-4542) in Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijskoo dejavnost Republike Slovenije (J5-4584).
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 26. januar 2026 | v kategoriji: Obvestila