Nova raziskava: Spomini na delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini, 2024: Intervjuji in fokusne skupine

Avtorji raziskave: Barbara Turk Niskač

Leto raziskave: 2024

Ključne besede: spomin, otroštvo, podeželje, delo, modernizacija, agrarna ekonomika, samooskrbno kmetijstvo, etnografija

Raziskava se osredotoča na to, kako se je oblikoval odnos med človekom in naravo, oziroma med človekom in krajino skozi delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini od srede 20. stoletja dalje. Vlogo dela kot osrednje dejavnosti, skozi katero so ljudje gradili družbene odnose ter odnos s svetom narave, poskuša raziskovalni projekt osvetliti z vidika izkušenj in spominov iz otroštva, saj so se otroci od malih nog vključevali v delo. Koncept dela osvetljuje tudi z vidika živali in rastlin, predvsem skozi primer pašnih živali in orlove praproti ter brez, ki so pomembno zaznamovali pokrajino Bele krajine. Kulturna krajina pripoveduje o povezanosti in soodvisnosti človeka in narave, predstavlja pa tudi pomemben del identitete. Z modernizacijo, opuščanjem živinoreje in zaradi mehanizacije kmetijstva so številni kali, steljniki, gmajne in košenice izgubili svojo funkcijo ter se zarasli. V zadnjih letih so bili v Beli krajini nekateri kali revitalizirani, steljniki pa zaščiteni kot naravna in kulturna dediščina. Oboji so danes cenjeni zaradi bogate biotske pestrosti. Namen raziskave je osvetliti kako se skozi različne generacije ob delu oblikujejo odnosi med ljudmi (npr. recipročnost, medsebojna pomoč, delitev dela po spolu in starosti) ter odnosi med človekom in naravo oziroma njegova umeščenost v prostor (skrb za kulturno krajino ter na drugi strani opuščanje in zaraščanje obdelovalnih površin; pomeni, ki jih pripisujemo krajini glede na lastne spomine izkušnje, pa tudi sedanje prakse).

Citiraj raziskavo:
Turk Niskač, Barbara, 2026, "Spomini na delo v kmečkem gospodarstvu v Beli krajini, 2024: Intervjuji in fokusne skupine", https://doi.org/10.17898/10062, Arhiv družboslovnih podatkov, V1