Skoči do osrednje vsebine

Nova raziskava: Integracija priseljencev skozi civilnodružbeno in politično participacijo, 2023: Stališča o civilnodružbeni in politični participaciji


Avtorji raziskave: Medvešek Mojca, Bešter Romana, Hafner Fink Mitja, Novak Meta, Pirc Janez, Todić Antonija in Zavratnik Simona

Leto raziskave: 2023

Ključne besede: politična participacija, civilnodružbena participacija, priseljenci, integracija, zadovoljstvo, zanimanje za politiko, zaupanje, diskriminacija, volilno obnašanje, stališča do političnega delovanja, volilno vedenje, priseljenec, politično udejstvovanje, politika, politična ideologija

 

V sodobnih družbah se soočamo s kompleksnimi izzivi v zvezi z civilnodružbeno in politično participacijo. Eden od njih je nezainteresiranost ljudi za sodelovanje, kar je med drugim posledica odtujenosti od političnih procesov in zmanjševanja zaupanja v institucije. V zadnjih desetletjih so se razvile alternativne oblike civilnodružbene in politične participacije, kot so sodelovanja v družbenih gibanjih, nevladnih organizacijah in različne oblike prostovoljstva. Ob spremembah oblik in stopenj civilnodružbene in politične participacije se na tem področju pojavljajo še izzivi, povezani z migracijami. Participacija priseljencev je v strokovnih in političnih razpravah postala pomembna tema. Krepijo se mnenja, da priseljenci morajo imeti možnost sodelovanja v političnih zadevah države priselitve. Hkrati pa je še vedno razširjen strah, da bo politično delovanje priseljencev povzročilo različne vrste konfliktov v notranji in zunanji politiki države. Raziskava »Integracija priseljencev skozi civilnodružbeno in politično participacijo, 2023«, ki so jo izvedli raziskovalci Inštituta za narodnostna vprašanja in Fakultete za družbene vede, Univerze v Ljubljani, vključuje empirične podatke, ki prinašajo vedenje o tem kako, v primerjavi z večinskim prebivalstvom, poteka civilnodružbena in politična participacija priseljencev, kateri dejavniki ovirajo oz. spodbujajo civilnodružbeno in politično participacijo priseljencev, kakšen je odnos večinskega prebivalstva do civilnodružbene in politične participacije priseljencev ter nenazadnje kakšni so učinki civilnodružbene in politične participacije priseljencev v Sloveniji z vidika integracije. V raziskavo so bili vključeni priseljenci in večinsko prebivalstvo, v starosti 18 let in več. Podatki v raziskavi so bili zbrani z anketo, bodisi preko spleta (1Ka) bodisi z vprašalnikom na papirju, prejetem po pošti. Anketa z večinskim prebivalstvom je bila izvedena v okviru raziskave Slovensko javno mnenje 2022/2 (https://doi.org/10.17898/ADP_SJM222_V1), s pričetkom v oktobru 2022, medtem, ko se je anketa z zajemom priseljenske populacije začela v novembru 2022. Na anketo so odgovorile 1303 osebe, od tega 1041 v okviru SJM222 ter 262 iz vzorca priseljencev.

 

 

Citiraj raziskavo:

Medvešek, M., Bešter, R., Hafner Fink, M., Novak, M., Pirc, J., Todić, A. in Zavratnik, S. (2024). Integracija priseljencev skozi civilnodružbeno in politično participacijo, 2023: Stališča o civilnodružbeni in politični participaciji [Podatkovna datoteka]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Arhiv družboslovnih podatkov. ADP - IDNo: IPCP23. https://doi.org/10.17898/ADP_IPCP23_V1


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 25. oktober 2024 | v kategoriji: Obvestila