Skoči do osrednje vsebine

Raziskava E-armagedon


V začetku letošnjega leta se je zaključila raziskava E-armagedon, v kateri so raziskovalci dr. Iztok Prezelj, Klemen Kocjančič, Zvone Košenjak in asist. Anja Kolak raziskovali družbene posledice izpadov električne energije po svetu in pri nas, preučili izkušnje različnih sektorjev in institucij z izpadi elektrike in preverili njihovo pripravljenost ter rezultate zbrali tudi v istoimenski knjigi. Izsledki dvoletne raziskave pokrivajo obdobje zadnjih 20 let in se osredotočajo predvsem na daljše izpade elektrike, vključno z obravnavo scenarija E-armagedon.

Scenarij E-armagedon avtorji raziskave opredelijo kot scenarij izpada elektrike, ki je geografsko obsežen in časovno dolg. V primerjavi z dogajanjem po svetu imamo v Sloveniji po večini izkušnje zgolj s kratkotrajnimi izpadi, o daljšem izpadu elektrike pa lahko govorimo takrat, ko ta traja dan, dva ali več (lahko tudi 14 dni, en mesec ipd.), in posledično za seboj pusti veliko ekonomsko in družbeno škodo. Ravno zaradi kritičnosti posledic avtorji raziskave poudarjajo, da je to zelo pomembno področje, ki ga je treba pozorno preučiti.  

V svetovnem merilu skoraj vsako leto na različnih lokacijah pride do večjih izpadov elektrike – pri tem brez vira energije ostane od nekaj 10.000 do nekaj 100.000 ali pa celo do nekaj milijonov ljudi za časovno obdobje pol dneva, nekaj dni ali več. Takšni izpadi električne energije so po svetu vedno bolj pogosti, zato dr. Iztok Prezelj poudari: »To nas v tem sodobnem času ne bi smelo več presenetiti. Večji izpad se bo zgodil, vprašanje je samo kdaj.«  

V drugem delu raziskave se raziskovalci posvetijo dogajanju v Sloveniji. V svoj vzorec vključijo več kot 50 različnih slovenskih institucij, med njimi tudi številne, ki so del kritične infrastrukture, in pri tem ugotovijo, da je veliko sektorjev in institucij že imelo slabo izkušnjo z izpadom elektrike. Tveganje za večji izpad električne energije se povečuje med drugim zaradi vsesplošnega trenda elektrifikacije, ki drastično povečuje obremenitev našega elektroenergetskega sistema ter vključevanja vedno večjega števila manj stabilnih proizvajalcev električne energije v sistem.

Večino obravnavanih institucij lahko umestimo med visoko in popolnoma odvisne od porabe električne energije (na lestvici odvisnosti od 0 do 4 zasedajo vrednost 3,5) in se med seboj razlikujejo po stopnji pripravljenosti na električni izpad. Bolj pripravljene uporabljajo sodobne UPS sisteme (ki npr. omogoča varen spust dvigal) in elektroenergetske agregate z nekaj 1000 litri goriva. V primeru, da bi pri nas prišlo do velikega dolgotrajnega mrka, bi številne institucije prešle na elektriko iz agregatov, razlike bi bile pa v tem, koliko energetskih potreb ti sistemi dejansko pokrijejo. Nekatere institucije bi si pomagale tudi s sončnimi elektrarnami, ki pa večinoma ne pokrijejo institucionalnih potreb po elektriki.  Najbolj ranljiva bi bila naša gospodinjstva, ker večina ljudi nima agregatov in bi večinoma doživeli prekinitev ogrevanja objekta, možnosti ogrevanja vode, poleg tega pa ne bi mogli kuhati hrane na steklokeramičnih ploščah. Takšno stanje bi čez čas privedlo do zapletov v delovnih in življenjskih procesih ter vzporedno povzročilo veliko povpraševanje po nafti, saj so agregati popolnoma odvisni od nje. Sčasoma bi prišlo do nepredstavljivih posledic v številnih družbenih sektorjih. Kot enega izmed primerov dr. Iztok Prezelj navede primer delovanja IKT tehnologije in pojasni: »Četudi bi IKT ponudniki uspeli vzdrževati internet in bi bila mobilna telefonija omogočena na osnovi delovanja agregatov, nam bo vseeno v gospodinjstvih po izpraznitvi baterij v računalnikih in telefonih zmanjkalo elektrike in ne bomo mogli dostopati do internetnih in mobilnih storitev.« Podobno logiko delovanja lahko prenesemo tudi na primer pitne vode ali na področje prometa, kjer bo tudi prihajalo do različnih motenj.

 

Mediji o raziskavi:

Delo.si: Solidarnost je dobra, samozadostnost je še boljša. VEČ

Dnevnik.si: Nepreslišano: dr. Iztok Prezelj, obramboslovec in dekan Fakultete za družbene vede (FDV). VEČ

Sta.si: Raziskava: Slovenija na večji izpad elektrike pripravljena, največja težava oskrba gospodinjstev. VEČ

Rtvslo.si: Večji izpad elektrike v Sloveniji bi največje težave povzročil gospodinjstvom. VEČ

Siol.net: Slovenija na večji izpad elektrike pripravljena, največja težava oskrba gospodinjstev. VEČ

Zurnal24.si: Če bo prišlo do večjega izpada elektrike, bodo najbolj nastradala gospodinjstva. VEČ

N1info.si: Slovenija razmeroma pripravljena na e-armagedon. VEČ

Reporter.si: Kako je Slovenija pripravljena na energetski armagedon – velik izpad električne energije? VEČ

Lokalec.si: Raziskava: Je Slovenija pripravljena na scenarij večjega izpada elektrike? VEČ

Vestnik.si: E-armagedon: kako je Slovenija pripravljena na večji izpad elektrike, bodo gospodinjstva ostala brez? VEČ

Svet24.si: E-armagedon: kako je Slovenija pripravljena na večji izpad elektrike, bodo gospodinjstva ostala brez? VEČ

Zadnjenovice.info: Siol: Slovenija na večji izpad elektrike pripravljena, največja težava oskrba gospodinjstev. VEČ

Koroskenovice.si: Slovnija na večji izpad elektrike pripravljena, največja težava oskrba gospodinjstev. VEČ

Hudo.com: Je Slovenija pripravljena na večji izpad elektrike? VEČ

Maribor.si: V primeru »e-armagedona« so v Sloveniji najbolj ogrožena gospodinjstva. VEČ

Slovenskenovice.si: Je Slovenija pripravljena na e-armagedon? VEČ

earmagedon


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 06. december 2022 | v kategoriji: FDV