[Novi projekti] Elektronski odpadki – Ocena tveganj


board-96597_960_720Projekt Elektronski odpadki – Ocena tveganj poteka na Centru za preučevanje znanosti na Fakulteti za družbene vede od začetka februarja letošnjega leta. Odgovorna nosilka projekta je dr. Jennie Olofsson.

Dr. Jennie Olofsson prihaja iz Univerze Mid Sweden in je v okviru EU mobilnostne sheme Marie Skłodowska-Curie fellowship for senior researcher, pridobila »Pečat odličnosti« (mentor pri njeni prijavi je bil prof. dr. Franc Mali), kar ji omogoča dveletno izvajanje raziskovalnega projekta z naslovom Elektronski odpadki – Ocena tveganj. Projekt je financiran s strani nacionalne raziskovalne agencije.

Projekt se ukvarja na temelju spoznanj družbenih študij znanosti in tehnologij  z vprašanjem družbene regulacije elektronskih odpadkov.  Elektronski odpadki dandanes naraščajo hitreje kot katerakoli druga vrsta odpadkov.  Univerza Združenih narodov (United Nations University) ugotavlja, da je bilo na globalni ravni leta 2016 pridelanih 44,7 miljard ton elektronskih odpadkov (Baldé et al., 2017). Ta številka se bo v naslednjih letih še bolj dramatično povečala, ker se bodo pojavili na področju informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT) številni novi produkti.

Medtem ko so bili znanstveniki na področju družbenih študij znanosti in tehnologije tradicionalno okupirani z družbenimi posledicami znanstvenega in tehnološkega razvoja (Latour, 1987; Bijker in Law, 1992;  de Laet  in Mol, 2000) ), jih je relativno manj zanimalo vprašanje dobrin in uslug, ki so vsled stalnega tehnološkega razvoja kar naprej podvrženi procesom zastaranja. Ta manko v zanimanju je vreden obžalovanja, saj ravno skrbno raziskovanje tega, kar zastara, ponuja alternativne pristope na področju znanstvenega in tehnološkega razvoja. Če na primer pogledamo, kaj se v zvezi z razvojem IKT postavlja kot problematično, potem so to prav gotovo elektronski odpadki, ki predstavljajo enega največjih okoljsko-socialnih problemov današnjega časa.  Zato se kot instrument, ki bi lahko nadomestil deficit dosedanjih družbenih študij znanosti in tehnologij na tem področju, ponuja feministična metodologija (Harding, 1986; Haraway, 1989; Starr, 1999). Ta spodbuja kritično razumevanje procesov in akterjev, ki se jih zanemarja v zvezi z razvojem IKT in njenih elektronskih odpadkov, ravno tako pa tudi pri vprašanjih ocen tveganj in družbene regulacije teh  elektronskih odpadkov.    Feministična metodologija se potemtakem ponuja kot “orodje” za ustvarjanje novih problematik, konceptov, hipotez in strategij pri  preučevanju elektronskih odpadkov.

Najbolj splošni cilj projekta je preučiti razmerje med izrednim naraščanjem elektronskih odpadkov in poskusi njihove regulacije. V skladu s tem temeljnim ciljem je projekt v svoji terenski oziroma empirični fazi preučevanja (ta že poteka) usmerjen k raziskovanju motivov različnih skupin družbenih akterjev glede ocene tveganj in družbenih regulacij elektronskih odpadkov, pregledu obstoječih nacionalnih zakonodaj na tem področju tako na Švedskem kot v Sloveniji in odkrivanju diskrepanc med normativno in praktično ravnjo zaznavanja te kompleksne družbene in ekološke problematike.

Glede na poudarjeno aplikativno usmerjenost projekta bo veliko truda namenjenega temu, da se z njegovimi rezultati seznani čim širši krog zainteresiranih deležnikov, tako političnih odločevalcev, nevladnih organizacij, predstavnikov podjetij, ki se ukvarjajo s predelavo elektronskih odpadkov, kot tudi širša javnost.

Fotografija: Pixabay


Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 29. maj 2018 | v kategoriji: Raziskave