Na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani (UL FDV) je 13. novembra potekal dogodek »Inovacije v vesolju za bolj trajnostno življenje na Zemlji«. Predstavniki raziskovalnega in gospodarskega sektorja so v sklopu dveh okroglih miz (»Vesolje raziskav in trajnostnost« ter »Vesolje trajnostnih inovacij«) razpravljali o pomenu raziskovanja vesolja in vesoljskih inovacij za trajnostni razvoj na Zemlji.
Prof. dr. Boštjan Udovič, predstojnik Centra za primerjalnopravne raziskave UL FDV, je v svojem uvodnem nagovoru dejal, da raziskovanje vesolja in vesoljski programi ponujajo priložnosti za interdisciplinarno učenje in razumevanje, kakšno vlogo pri tehnoloških dosežkih in globalnem sodelovanju igrajo družbenopolitični, ekonomski in kulturni dejavniki. Izpostavil je, da hiter razvoj in tehnološki napredek na področju vesolja odpirata kompleksna družbena, (geo)politična, etična in kulturna vprašanja, zaradi česar tudi na tem področju vse bolj pomembna postaja vloga družboslovja. Pojasnil je, da družboslovne vede z razumevanjem družbenih potreb, procesov in odnosov ter z analiziranjem vpliva mednarodnih norm, javnega mnenja in regulativnih okvirov na raziskovanje in uporabo vesolja prispevajo k oblikovanju odgovornih vesoljskih politik. Prav tako pomagajo predvideti geopolitično dinamiko in družbenoekonomske posledice delovanja na področju vesoljskih raziskav in politik ter lahko vplivajo na globalne koristi od raziskovanja vesolja oziroma zmanjšujejo tveganja konfliktov ali izključenosti. Vključevanje družboslovcev na področje vesoljskih raziskav in inovacij poleg tega spodbuja močnejše povezave med vesoljskim sektorjem in preostalimi sektorji ter družbo. Tudi v preteklosti so družbena gibanja in javno mnenje sooblikovali vesoljske agende. Razumevanje potreb in delovanja družbe pa bo ključno tudi za trajnostne naložbe v prihodnje vesoljske misije in njihovo trajnostno uporabo.
Asist. dr. Iris Koleša, raziskovalka na Centru za primerjalnopravne raziskave UL FDV, je poudarila, da so številni izumi za vesolje pripomogli k boljšemu razumevanju pojavov na Zemlji ter privedli do množice podatkov, s pomočjo katerih lahko nekatere izmed njih napovedujemo in tudi bolje obvladujemo. Izpostavila je npr. pomen satelitov, ki jih že desetletja uporabljamo za številne okoljske, gospodarske in družbene funkcije: od spremljanja biotske raznolikosti ter vremena in njegovih vplivov (tudi posledic naravnih nesreč), ki omogočajo optimizacijo porabe virov, boljše upravljanje z infrastrukturo, pa tudi boljše odzivanje na spremembe, do obveščanja prek telekomunikacijskih omrežij, navigacije, načrtovanja storitev v mestih in zagotavljanja varnosti. Podatki, pridobljeni s sateliti, imajo tudi ključno vlogo za zeleni in digitalni prehod. Samo podatki opazovanja Zemlje in satelitskih navigacijskih sistemov po nekaterih analizah neposredno prispevajo k doseganju 65 od 169 specifičnih ciljev iz Agende za trajnostni razvoj do leta 2030.
Ker se bo po napovedih raziskovalcev družbena odvisnost od vesoljskih podatkov, satelitskih signalov in tehnologij v prihodnosti še povečevala, je ključno, da je trajnostno njihovo upravljanje čez celoten življenjski cikel. Vse pogosteje se namreč med negativnimi vplivi raziskovanja vesolja in vesoljskih inovacij omenja tisoče ton vesoljskih odpadkov. Ti imajo po besedah dr. Tomaža Rodiča, vodje Centra odličnosti Vesolje, znanost in tehnologije (VESOLJE-SI), izjemno negativen vpliv na delujoče kritične satelitske infrastrukture, pri čemer je izpostavil, da motenje signalov in povzročanje namernih trkov z odsluženimi deli satelitov zaradi geopolitičnih dogajanj postajata tudi strateška.
Dr. Rok Vrabič, visokošolski učitelj in raziskovalec na Fakulteti za strojništvo (UL), je ob tem poudaril potrebo po bolj strateškem pristopu k upravljanju s sateliti (tj. identifikaciji in vzdrževanju kritične ter sistematičnem odstranjevanju nedelujoče satelitske infrastrukture), pri čemer je izpostavil, da so prav zahtevni pogoji v vesolju ter visoki stroški razvoja zanj osnova izjemne optimizacije uporabe materialov (upoštevajoč njihovo obrabo) že pri načrtovanju.
Matija Renčelj, vodja raziskovalnega dela pri Evropskem inštitutu za vesoljsko politiko (ESPI), je pojasnil, da naj bi za prostor satelitov v vesolju skrbela Organizacija združenih narodov, vendar je tehnološki razvoj hitrejši od razvoja regulative na tem področju.
Govorci prve okrogle mize so izpostavili pomen interdisciplinarnosti za konkurenčnost in trajnostno naravnanost vesoljskih raziskav in industrije ter pozvali k razvoju interdisciplinarnega študija, ki bi povezal različne vidike delovanja na področju vesolja ter olajšal prehod študentov v gospodarstvo in institucije s področja vesolja.
Matjaž Ivačič, direktor podjetja GeoCodis d.o.o., Vid Jakopin, vodja oddelka za daljinsko zaznavanje podjetja Flycom Technologies d.o.o., Dušan Olaj, direktor podjetja Duol d.o.o., in dr. Alenka Šajn Slak, prokuristka in vodja oddelka za okolje v podjetju CGS Labs d.o.o., so v sklopu druge okrogle mize predstavili inovativne načine razvoja vesoljskih storitev in izdelkov v gospodarstvu ter pokazali, kako vesoljske tehnologije uporabljajo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja (npr. za načrtovanje urbanih središč in prometne infrastrukture, v kmetijstvu ali pri odpravljanju škode, ki jo povzročijo naravne nesreče). Izpostavili so, da so obsežni in natančni podatki, pridobljeni s sateliti izjemna poslovna priložnost: omogočajo namreč razvoj novih storitev in izdelkov, pa tudi izboljšave kakovosti obstoječih. Prav tako so poudarili pomen projektov v vesoljski industriji za dostop do novih materialov, ki omogočajo optimizacijo produktov tudi za končne uporabnike na Zemlji, ter dodatnih trgov (tj. gre za pomembno spodbudo internacionalizaciji). Panelisti so ob tem dejali, da sama informiranost, ki jo omogočajo vesoljske tehnologije, ni dovolj – odločilna so dejanja, investiranje v tehnološki napredek in razvoj konkretnih rešitev, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih z vesoljskimi tehnologijami. Govorci so izpostavili, da so pomembne teme na področju vesolja in trajnosti tudi etika upravljanja z vesoljskimi tehnologijami, dostopnost podatkov in preprečevanje prevelike komercializacije vesolja. Za prihodnost pa so v duhu citata Briana Coxa, napovedali: »Človeštvo bo večplanetarno, če ne naredimo kakšne neumnosti.«
Foto: Željko Stevanić
