Diskurz "dobrega" staševanja: vpliv starševske podpore na neenakosti v izobraževanju

V članku, objavljenem v reviji Studia Paedagogica, avtorici zasl. prof. dr. Mirjana Ule in doc. dr. Andreja Živoder raziskujeta vpliv starševske podpore na neenakosti v izobraževanju. Na splošno velja, da je podpora staršev v izobraževanju pomembna, pozitivna in zaželena za izobraževalne poti učencev in učenk. Kot so večkrat dokazale raziskave na področju izobraževanja, kapitali staršev pomembno vplivajo na izobraževalne poti učencev v smislu izobraževalnih ambicij, priložnosti in možnosti za izobraževanja, pa tudi na same izide izobraževanja. 

Avtorici raziskujeta, kako vlogo staršev v izobraževanju učencev v Sloveniji vidijo in razumejo na eni strani učitelji in na drugi starši sami, s posebnim poudarkom na vpliv starševske podpore na neenakosti – ali podpora staršev blaži ali veča neenakosti v izobraževanju. Izhajata iz kvalitativnih podatkov, pridobljenih z intervjuji in fokusnimi skupinami z učitelji, ravnatelji in starši devetošolcev v Sloveniji. Iz članka je razvidno, da se starši v Sloveniji močno (in na različne načine) vključujejo v izobraževalni proces svojih otrok in izkazujejo tudi visoke izobraževalne aspiracije, za katere se zdi, da jih njihovi otroci ponotranjijo. Tovrstno angažirano sodelovanje lahko obravnavamo tudi kot dejavnik socialne diferenciacije otrok, saj prikrito sankcionira tiste starše in otroke, ki ne zmorejo ali ne želijo ustvariti visoko podporne družinske klime za namen izobraževanja otrok.

Diskurz »dobrega« starševanja in ustrezne prakse so večinoma prilagojeni srednjemu razredu, pri tem pa ne upoštevajo družbenih, ekonomskih in političnih ovir ter neenakosti, zato je norma »dobrega« starševanja pogosto nedosegljiva za družine z nižjim socialnim in kulturnim kapitalom ter še posebej za družine iz deprivilegiranih družbenih okolij. Zato ima vključenost staršev v izobraževanje dvojno vlogo pri socialni diferenciaciji otrok. Po eni strani reproducira obstoječe medrazredne neenakosti prek razpoložljivih kapitalov družin, kar vodi v manj perspektivne izobraževalne izbire za socialno in ekonomsko prikrajšane otroke, po drugi strani pa tudi preko čustvenih in podpornih praks ustvarja nove medrazredne in znotrajrazredne razlike v izobraževanju. Starševska podpora je torej eden od virov reprodukcije družbenih razlik in mehanizem socialne izključenosti. 

Do celotnega članka lahko dostopate na povezavi.