V raziskavi, ki je bila izvedena med junijem in septembrom 2024 s spletno anketo, je sodelovalo 1059 mladih, starih od 16 do 24 let iz vseh slovenskih regij. V osnovnem vzorcu je bilo 68 % žensk in 32 % moških, 59 % je bilo starih 16–18 let, 20 %, starih 19–21 let in 21 %, starih 22–24 let. Pri analizah so uporabili uteževanje po spolu in starosti, da bi bili rezultati bolj primerljivi s strukturo populacije mladih v Sloveniji.
Čeprav dobra polovica udeležencev poroča o zadovoljstvu z življenjem ter dobrem telesnem in duševnem zdravju, podatki kažejo tudi na pomembne izjeme. Vsak peti svoje duševno zdravje ocenjuje kot (zelo) slabo, tretjina pa poroča o pomanjkanju motivacije ali občutka vključenosti v vsakdan.
V raziskavi se jasno odraža preplet osebnih in družbenih bremen. Udeležence raziskave najpogosteje bremenijo gospodarske krize (55 %), omejevanje osebne svobode (53 %), revščina (50 %) in družbene neenakosti (47 %). Takšne skrbi se prepletajo z osebnimi obremenitvami – od pomanjkanja stanovanj (62 %) do negotovosti glede zaposlitve (54 %) in izobraževanja (51 %) – ter ustvarjajo občutek večplastne negotovosti, ki močno zaznamuje duševno zdravje mladih v Sloveniji. Takšne obremenitve niso osebna odgovornost mladih, temveč odraz družbenih in političnih odločitev, ki jih mladi sami niso soustvarili, a jih močno občutijo.
Tvegana vedenja in življenjski slog
Določena vedenja, kot so občasno tvegano pitje alkohola, raba psihoaktivnih substanc ali premalo spanja, so v mladosti lahko del eksperimentiranja in iskanja meja, kar je razvojno razumljivo. A hkrati so ti neustrezni vzorci samoregulacije lahko odziv na občutek preobremenjenosti, stresa ali pritiska.
44 % udeležencev je v zadnjem mesecu vsaj enkrat tvegano uživalo alkohol (pet ali več pijač za moške in štiri ali več za ženske ob eni priložnosti), 45 % jih spi premalo glede na starostno priporočilo, pri čemer se 33 % sooča s težavami s spanjem.
Tudi samoiniciativna uporaba zdravil in povečana digitalna izpostavljenost lahko nakazujeta, da mnogi mladi poskušajo sami uravnavati svoje počutje. 16 % sodelujočih je že samoiniciativno uporabilo zdravila brez recepta z željo po boljšem počutju. 23 % udeležencev presega prag za prekomerno rabo digitalnih vsebin, kar pomeni, da je uporaba interneta/digitalnih vsebin že takšna, da povzroča težave v vsakdanjem funkcioniranju (npr. vpliv na šolo, odnose, počutje), dodatnih 24 % kaže tveganje za zasvojenost. To pomeni, da imajo vedenjske vzorce (npr. izguba kontrole, prisilna raba, zanemarjanje drugih dejavnosti), ki so značilni za zasvojenost.
Obremenjujoče izkušnje v otroštvu
V otroštvu se oblikujejo temelji občutka varnosti, pripadnosti, ali pa ravno nasprotno, občutki ogroženosti in nezaupanja. Več kot desetina udeležencev poroča, da je v otroštvu ali adolescenci doživela štiri ali več izrazito obremenjujočih izkušenj.
O spolni zlorabi poroča 17 % udeležencev, 19 % živi z odraslim članom gospodinjstva z duševno motnjo, 63 % je doživelo fizično ali čustveno nadlegovanje s strani vrstnikov (vsaj 2-5x) in 32 % je deležnih dolgotrajnih družinskih konfliktov.
Takšne izkušnje niso le del preteklosti, saj dolgoročno vplivajo na doživljanje sebe, odnose in načine soočanja s stiskami.
Negotovost, tesnoba in stiske so pogosto del odraščanja mladih
Stisk mladih ne smemo podcenjevati, ampak je treba razlikovati med začasnimi težavami, kjer je lahko dovolj podpora bližnjih (vrstnikov, družine, šole in širše podporne mreže), ter hujšimi težavami ali motnjami, ki zahtevajo strokovno pomoč in morda klinično zdravljenje. Pomembno je, da iskanja strokovne pomoči ne razumemo kot znak šibkosti, temveč kot dejanje odgovornosti in ustrezne skrbi zase. Hkrati pa, če stiske mladih obravnavamo predvsem skozi diagnoze ali moraliziranje, spregledamo dejstvo, da gre pogosto za odziv na širše sistemske pritiske.
Ključni so varovalni dejavniki, grajeni v odnosih
Mreža medčloveških odnosov in močne povezave dajejo občutek pripadnosti, varnosti in podpore. To ni zgolj kraj ali institucija, temveč živa izkušnja povezanosti v družini, med vrstniki, v šoli, v soseski ali v prostovoljskih, športnih, kulturnih in duhovnih dejavnostih. Pozitivne izkušnje v otroštvu, podpora odraslih ter vključevanje v takšne mreže delujejo kot močni zaščitni dejavniki pred stiskami. Psihološko varno okolje, kjer se posameznik počuti slišan, sprejet in podprt, je pogosto močnejša zaščita kot katerakoli individualna tehnika spoprijemanja. Zato je pomembno, da se manj poudarja zgolj individualna odgovornost za »delo na sebi« ter se več vlaga v gradnjo podpornih odnosov ter struktur, ki oblikujejo občutek varnosti in pripadnosti.
Priporočila za krepitev duševnega zdravja mladih
Rezultati raziskave jasno kažejo, da duševnega zdravja mladih ni mogoče razumeti kot zgolj individualno nalogo ali vprašanje zdravstvenega sistema. Gre za skupno odgovornost družbe, ki zahteva celostne ukrepe – od krepitve dostopnosti pomoči do vlaganja v varne odnose, podporne skupnosti in strukture, ki mladim omogočajo, da živijo in odraščajo v okolju, kjer je mogoče graditi varnost, povezanost in zaupanje. Slovenija je na razpotju: ali bomo okrepili socialnodemokratski pristop (dostopne, preventivne in skupnostno zasnovane storitve), ali pa bomo drseli k neoliberalni logiki individualizacije odgovornosti in ukrepanja šele ob krizi.
Raziskava je del projekta Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz: stanje, dejavniki tveganja in varovalni dejavniki (vodja projekta je prof. dr. Metka Kuhar).
Krajša strokovna publikacija je na voljo na povezavi.
Več o tem:
Foto: Canva
.png?sfvrsn=0 "FB grafike (33)")
Nazaj na seznam vseh obvestilObjavljeno: 30. september 2025 | v kategoriji: Raziskave