Izzivi religijsko pluralne družbe za javno šolo

Šifra:

V5-1708

Obdobje:

1.4.2018 - 31.3.2020

Vodja:

prof.dr. Aleš Črnič

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Program dela na projektu bomo izvedli po naslednjem načrtu: - POLLETJE: marec – avgust 2018 - Pregled in analiza sekundarnih virov s področja raziskovalne tematike - Zbiranje in analiza za raziskovalni problem ključnih mednarodnih dokumentov - Podrobno seznanjanje s slovenskimi razmerami - Navezovanje stikov s potencialnimi mednarodnimi viri strokovnih informacij - Izdelava analitičnih podlag za izbor držav, ki bodo predmet študij primerov - Priprava in izvedba panela na mednarodni znanstveni konferenci ISORECEA/IAHR - REZULTAT: Primerjalni pregled in sinteza dosedanjih raziskav, poglobljena seznanitev z - multidimenzionalnimi konteksti raziskovalnega problema, natančnejša zasnova sistematične študije 2. POLLETJE: september 2018 – februar 2019 - Zbiranje in analiziranje informacij o zakonodajah (nacionalnih in mednarodni) in relevantni sodni praksi - Zbiranje in kritična analiza mednarodnih iniciativ in priporočil glede religijskih vsebin v kurikulumu javnih šol - Zasnova in začetek izvajanj študij primerov izbranih držav - Podrobna večkontekstualna analiza določenih elementov slovenskih razmer - Navezovanje in vzdrževanje stikov s potencialnimi mednarodnimi viri strokovnih informacij - REZULTAT: Prvo poročilo o poteku raziskave: natančna identifikacija ključnih dejavnikov raziskovalnega problema; shematski prikaz in primerjalne interpretacije konceptualnih in pravno formalnih okvirov preučevane tematike. 3. POLLETJE: marec – avgust 2019 - Izvedba študij primerov izbranih držav - Konceptualizacija parametrov primerjalne analize izbranih študij primerov - Podrobna večkontekstualna analiza določenih elementov slovenskih razmer - Priprava tematskega bloka prispevkov za CEPS Journal - Vzdrževanje stikov z mednarodnimi viri strokovnih informacij - REZULTAT: Osnutek tipologij a) različnih modelov religijskega pouka/pouka o religijah in b) odnosov različnih šolskih sistemov do prisotnosti religijskih simbolov v šolskih prostorih. 4. POLLETJE: september 2019 – februar 2020 - Izvedba primerjalne analize opravljenih študij primerov - Kontekstualna in kritična evalvacija predmeta Verstva in etika - Priprava in izvedba posveta/simpozija v okviru Religiološke sekcije Slovenskega sociološkega društva - Priprava znanstvene monografije - REZULTAT: Zaključno poročilo: tipologiji različnih a) modelov religijskega pouka/pouka religijah in b) odnosov različnih šolskih sistemov do prisotnosti religijskih simbolov v šolskih prostorih z utemeljeno umestitvijo slovenskih razmer; analiza vsebin, formalnih parametrov in izvajanja predmeta Verstva in etika s strokovnimi predlogi modifikacij in ukrepov za revitalizacijo predmeta; strokovno utemeljena izhodišča za natančnejše formalno reguliranje vprašanj religijskih simbolov in vsebin v polju javne šole; tematski blok prispevkov v reviji - CEPS Journal.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17066&search_term=V5-1708

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17066&search_term=V5-1708

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17066&search_term=V5-1708

Vsebinski opis projekta:

V razmerah sodobne globalizacije, ki jih periodično še dodatno zaostrujejo različne politične, ekonomske in ekološke krize, so zahodne družbe vse bolj izpostavljene pritoku heterogenih skupin priseljencev, katerih kultura in religija se pogosto opazno razlikujeta od večinskega domačega prebivalstva. To sproža kompleksne in nelahke družbene izzive, ki se kažejo tudi v polju javne šole – v razmerah rastoče pluralizacije se zaostrujejo nekatera stara vprašanja, odpirajo pa se tudi nove dileme. Predlagani raziskovalni projekt se bo problematike analitično lotil v treh sklopih. Najprej bomo preučili konceptualno teoretska izhodišča glede kompleksnih vprašanj odnosov med religijo in javno šolo, s posebnim poudarkom na rastoči pluralizaciji evropskih družb. Ob konceptualni aplikaciji temeljnih pojmov (človekove pravice, toleranca, multikulturalizem) na izbrani raziskovalni problem bomo preučili razvoj in dileme konceptov laičnosti in nevtralnosti šole. Sistematično bomo zbrali in preučili določila ključnih mednarodnih dokumentov (konvencij,deklaracij ipd.), ki so relevantna za raziskovalni problem. Po preliminarni konceptualizaciji problematike se bomo v drugem sklopu analitično lotili kompleksnih vplivov rastoče pluralizacije na vprašanja religijskih vsebin v kurikulumu javne šole. Opažamo, da se evropske države na nove izzive odzivajo različno. Izvedli bomo študije primerov dejanskih razmer v izbranih državah, nakar bomo primerjalno kritično (glede na konceptualno teoretska izhodišča in mednarodna priporočila) analizirali različne v praksi delujoče modele religijskega pouka oz. pouka o religijah v javnih šolah. Oboje bo vključevalo tudi analize zakonodaje (nacionalne in mednarodne) ter relevantne sodne prakse. Po opravljenih mednarodnih primerjalnih analizah bomo kontekstualno in kritično evalvirali obvezni izbirni predmet v zadnji triadi slovenskih osnovnih šol Verstva in etika – analitična refleksija formalnih parametrov in realnega obstoječega stanja ter anticipacija razlogov zanj bi morala biti solidna osnova za načrtovanje morebitnih rekonceptualizacij predmeta in drugih ukrepov za praktično revitalizacijo predmeta. V tretjem sklopu bomo preučili kompleksno problematiko religijskih simbolov v prostorih sodobne javne šole, ki se z rastočo pluralizacijo očitno zaostruje. Z nastopom moderne laičnosti in v 21. stoletju rastoče pluralizacije zaznamovanost šolskih prostorov s krščanskimi simboli ni več samoumevna, po drugi strani pa učenci (in v manjši meri učitelji) v šolski prostor vse pogosteje vstopajo z vidnimi simboli svoje drugačne, manjšinske religijske pripadnosti (npr. muslimanke z rutami), kar izziva do nedavnega prevladujoče monolitno družbeno podobo, hkrati pa problematizira načelo enakosti (ne glede na kulturne razlike), ki ga zagotavljajo sodobne demokratične družbe. Izvedli bomo študije primerov izbranih držav in v naslednjem koraku primerjalno analizirali konkretne praktične razmere v posameznih državah, oboje v skladu z v prvem delu opredeljenimi temeljnimi konceptualnimi izhodišči, zakonodajo (nacionalno in mednarodno) ter relevantno sodno prakso. Na koncu bomo skušali izdelati tipologijo različnih modelov odnosov šolskih sistemov do prisotnosti religijskih simbolov v šolskih prostorih in vanjo umestiti slovenske razmere. Temeljni cilj predlaganih konceptualnih in praktičnih primerjalnih analiz je oblikovanje strokovno utemeljene podlage, ki bi lahko služila za sistematično ureditev nakazanih dilem, ki jih pred slovenski šolski sistem postavlja vse bolj pluralna družba.


Nazaj na seznam projektov