Strateška razvojno inovacijska partnerstva kot orodje krepitve inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva

Šifra:

V5-1646

Obdobje:

1.10.2016 - 30.9.2019

Vodja:

redni profesor Maja Bučar

Veda:

Družboslovne vede

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=10377&search_term=V5-1646

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=10377&search_term=V5-1646

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=10377&search_term=V5-1646

Vsebinski opis projekta:

Analize slovenskega inovacijskega sistema (OECD 2012; ERAC 2010; MVZT 2011; RIO poročila o Sloveniji) pogosto izpostavljajo dva osrednja problema: pomanjkanje specializacije pri usmerjanju raziskovalnega financiranja ter nezadostno in neustrezno usmerjeno sodelovanje med relativno razvito javno raziskovalno sfero in gospodarstvom. Ena od poti, ki naj bi ne le Sloveniji, ampak tudi drugim državam EU, pomagala na poti k bolj osredotočeni raziskovalni in inovacijski dejavnosti in tesnejši povezanosti med javno raziskovalno dejavnostjo in poslovnim sektorjem, je tudi oblikovanje strategije pametne specializacije in razvoj ukrepov, ki pomagajo pri realizaciji take strategije. Osrednji cilj strategije pametne specializacije, kot jo definira EU, je »oblikovanje prioritet na nacionalnem in regionalnem nivoju, ki bodo omogočale razvoj konkurenčnih prednosti s pomočjo skupnega razvoja raziskovalnih in inovacijskih kapacitet v skladu z zmožnostmi poslovnega sektorja. Cilj tega povezovanja je ustrezno skladno naslavljanje novih možnosti in razvoja trga tako, da se izognemo podvajanju in/ali fragmentaciji naporov«[1].  Usmeritev v Sloveniji je zajeta v uvodnem besedilu dokumenta Slovenske strategije pametne specializacije (S4): »Pametna specializacija predstavlja platformo za osredotočenje razvojnih vlaganj na področja, kjer ima Slovenija kritično maso znanja, kapacitet in kompetenc in na katerih ima inovacijski potencial za pozicioniranje na globalnih trgih ter s tem krepitev svoje prepoznavnosti« (SVRK 2015:1). Pri opredelitvi ciljev Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014- 2020 (SVRK, 2014) na področjih R&R, inovativnosti in podjetništva  je bil v okviru Strategije pametne specializacije (SVRK, 2015a) oblikovan tudi predlog o formiranju posebnega novega načina povezovanja med gospodarskimi subjekti, javnimi raziskovalnimi organizacijami in drugimi deležniki. Ustanavljanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SVRK, 2015b)  naj bi prispevalo k vzpostavitvi dolgoročnih javno-zasebnih partnerstev z vodilno vlogo deležnikov (ne države) pri vzpostavljanju verig vrednosti in organiziranju celovite podpore raziskovalni in inovacijski dejavnosti s ciljem prehoda na trg na prednostnih področjih Slovenske Strategije Pametne specializacije (S4). S povezovanjem strateških partnerjev se pričakuje nadgrajevanje obstoječih struktur povezovanja (centri odličnosti, kompetenčni centri, grozdi, itd.) v smeri izgradnje kakovostnejših kapacitet za strateški preboj na posameznih področjih S4. Ker je ukrep zasnovan tako, da bodo  pri financiranju in oblikovanju vsebinskih usmeritev glavno vlogo odigrali deležniki in ne država, je pričakovati, da bodo SRIP-i uspešni pri ustvarjanju takih povezav, ki bodo vodile v dolgoročno partnerstvo s ciljem povečanja dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu. Koncept in cilji SRIP-ov so opredeljeni v dokumentih, ki so spremljali izdelavo S4 in po svoji naravnanosti predstavljajo novost v slovenskem raziskovalno-inovacijskem sistemu. Poudarek na aktivni vlogi gospodarskih subjektov, osredotočenost na spodbujanje skupnega raziskovalno-razvojnega dela, ki naj ne temelji zgolj na raziskovalnih ciljih, ampak stremi v prvi vrsti k tržnemu preboju na identificiranih področjih ter vzpostavljanju verig vrednosti, katerih končni rezultat bi bila visoka dodana vrednost.  Sistematično vključevanje deležnikov iz Slovenije v mednarodne verige vrednosti je zahtevna naloga ki predvideva novo kakovost v povezovanju deležnikov. Zahtevnosti oblikovanja SRIP-ov bo morala slediti tudi metodologija za vrednotenje njihovega uspeha, ki bo morala biti večplastna in poleg uporabe uveljavljenih postopkov evalvacije vgraditi tudi določene specifike. Cilj projekta je izdelava metodologije za vrednotenje SRIP v dveh fazah: 1) Priprava izhodiščnega predloga, ki bo vgradil v metodologijo pričakovanja oblikovalca ukrepa glede povezovanja, organizacijske strukture in procesov delovanja SRIP-ov. Izdelava m


Nazaj na seznam projektov