Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje

Šifra:

V4-1608

Obdobje:

1.10.2016 - 30.9.2019

Vodja:

doc.dr. Marko Lovec

Veda:

Biotehniške vede

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=10349&search_term=V4-1608

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=10349&search_term=V4-1608

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=10349&search_term=V4-1608

Vsebinski opis projekta:

Učinki in perspektive SKP na slovensko kmetijstvo in podeželje Cilji, instrumenti, obseg sredstev in izvedba Skupne kmetijske politike (SKP) pomembno vplivajo na ekonomski položaj kmetijstva, pa tudi povezanih panog gozdarstva in živilstva, obenem pa tudi na stanje okolja, poseljenost in blaginjo podeželja. SKP se pod vplivom zunanjih (mednarodno okolje) in notranjih (javno mnenje, proračun, institucionalni razvoj EU) spreminja v sedemletnih ciklusih – reformah SKP, ki spreminjajo strukturo in obseg podpor. Politika postaja bolj transparentna, vnaša nove cilje in namene, ima vse bolj poudarjeno okoljsko noto, manj regulira trge, a ohranja podporno naravo in večino sredstev. Leta 2016 se pričenja nov krog sprememb SKP, ki bo svoj vrh dosegel v spremembi temeljnih uredb SKP, predvidoma v letih 2018/2019. O globini in paradigmatičnosti sprememb zaenkrat lahko zgolj ugibamo (Buckwell, 2015), zaenkrat kaže na manj izrazite spremembe in ohranitev ključnih elementov politike, sprejete v letu 2013. Z raziskavo želimo podpreti odločanje vladnih in nevladnih organov pri spreminjanju obstoječih ali sprejemanju novih uredb na področju SKP (neposredna plačila, tržni ukrepi, razvoj podeželja). Želimo razviti širok nabor in fokus kontekstualnih in kvantitativnih analiz, ki bodo prinesle novo znanje o učinkih sedanjih ukrepov in možnosti nove politike. V Sloveniji po pristopu k EU še ni bila izvedena celovita in kvantitativno podprta presoja učinkov kmetijske politike obeh stebrov SKP. To je zato prvi ključni namen te raziskave. Z njo želimo nadgraditi letno spremljanje stanja v kmetijstvu, ki jo za potrebe resornega ministrstva izvaja Kmetijski inštitut Slovenije, in s pomočjo evalvacijske teorije in ekonometrične analize podati celovito in znanstveno podprto presojo politike. Drugi namen raziskave je spremljati, analizirati in s predlogi in empiričnimi analizami podpreti razpravo o prihodnji SKP. Skupina bo sistematično spremljala vse uradne predloge, njihove spremembe, predtem pa tudi stališča številnih deležnikov v procesu. Na podlagi teh predlogov bo izdelala scenarije sprememb in jih s pomočjo prilagojenih empiričnih orodij tudi ovrednotila v smislu ocene učinkov (»impact assessment«). Pri oceni učinkov in razvitju predlogov in priporočil vladnim in nevladnim organizacijam bo pomembno vlogo imela predhodno opravljena presoja ukrepov dosedanje politike. Oblikovali smo nacionalno raziskovalno skupino, ki jo sestavljajo posamezniki iz 6 raziskovalnih organizacij, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva, presoje javnih politik (posebej kmetijske in okoljske) ter mednarodnih odnosov, vsi z referencami na zadevnem področju. Delo bo potekalo v 6 delovnih sklopih (DS): DS 1: Kontekst in pristop k presoji. Oblikovali bomo podrobnejša raziskovalna vprašanja in metodologijo projekta. Določili bomo za potrebe presoje iz nacionalnih strateških dokumentov izpeljane cilje nacionalne kmetijske politike in opredelili intervencijsko logiko ukrepov. Izdelan bo podroben načrt raziskave.   DS 2: Kazalniki kmetijske politike. Pregledani bodo formalni in potencialni kazalniki, ki omogočajo spremljanje uresničevanja zastavljenih ciljev. Vzpostavljena bo podatkovna baza s kazalniki. Analizirane bodo spremembe in podana prva ocena o uresničevanju ciljev kmetijske politike. DS 3: Ocena učinkov kmetijske politike s pomočjo ekonometrične analize. Podatkovni sistem v DS 2 bo služil tudi za ekonometrično analizo vpliva kmetijske politike na posamezne kazalnike. Ekonometrična analiza bo izvedena v dveh delih. V prvem bodo analizirani posamezni dejavniki, v drugem pa ovrednotena tudi njihova prostorska dimenzija.   DS 4: Presoja ukrepov SKP v Sloveniji. Izvedena bo presoja skupine ukrepov (predvsem njihove učinkovitosti in uspešnosti) za obdobje 2007-2013 in podrobnejša presoja relevantnosti, konvergentnosti in potencialne učinkovitosti za ukrepe tekočega programskega obdobja. Uporabljeni bodo tudi rezultati empirične analize, za katero bo priprav


Nazaj na seznam projektov