CRP V6-2276 Upravljanje jezikovne politike visokega šolstva: pregled stanja, dobrih praks in ukrepi MIZŠ

Šifra:

V6-2276 MIZŠ

Obdobje:

1.10.2022 - 30.9.2023

Letni obseg:

0,05 FTE | 2022

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Monika Kalin Golob

Veda:

Humanistika

Faze projekta in njihova realizacija:

Delovni sveženj 1: PRAVNO-FORMALNI IN ADMINISTRATIVNI UKREPI Cilja: • Pregled, analiza in sinteza pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih z namenom ohranitve statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika (statuti univerz, pravilniki o organizaciji in delu fakultet). • Pregled pravo-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU, s poudarkom, ali je uporaba državnega jezika v teh državah na visokošolski ravni sploh določena ali je to prepuščeno organizacijam samim. Delovni sveženj 2: UČENJE IN POUČEVANJE Cilji: • Pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom krepitve sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku strokovnih delavcev ter študentov in študentk. • Identificiranje dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. • Pridobiti pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. Delovni sveženj 3: UPRAVLJANJE TERMINOLOGIJE IN DOSTOPNOST ŠTUDIJSKIH VSEBIN Cilj: • Pregled dejavnosti in ukrepov, ki potekajo na visokošolskih zavodih z namenom razvoja slovenskega jezika in terminologije v visokem šolstvu in znanosti ter dostopnostjo študijskih vsebin v slovenskem jeziku, in identifikacija dobrih praks. Delovni sveženj 4: PRIPOROČILA GLEDE JEZIKOVNE POLITIKE Cilji: • Pripraviti priporočila glede vodenja ustrezne jezikovne politike v visokošolskem prostoru. • Oblikovati smernice in priporočila za utrjevanje slovenščine kot narodotvornega in državotvornega elementa na visokošolskih ustanovah. • Izpostavljanje ključnih perečih točk (prednosti in slabosti, priložnosti in groženj -- SWOT-analiza) za umeščanje slovenščine in angleščine v učni proces na visokošolskih zavodih.

Vsebinski opis projekta:

S pregledom, analizo in sintezo pravno-formalnih in administrativnih ukrepov, ki se izvajajo na visokošolskih zavodih za ohranitev statusa slovenščine kot uradnega in učnega jezika ter pregledom pravno-formalnih ukrepov in aktivnosti v primerljivih državah EU bomo oblikovali vprašanja za poglobljene intervjuje z odločevalci. Ugotovitve bodo izhodišče za določitev, kdo bodo ustrezni sogovorniki in ali bodo potrebna dodatna orodja za izpeljavo nadaljnjih svežnjev. S pregledom dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih za krepitev sporazumevalnih zmožnosti v slovenskem jeziku, bomo identificirali dobre prakse učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje znotraj posameznih visokošolskih zavodov. Pridobili bomo pregled prakse jezikovne politike pri izvajanju skupnih študijskih programov slovenskih s tujimi visokošolskimi institucijami. S pregledom veljavnih predmetnikov (izbranih) študijskih programov in objav o posebnih izobraževanjih v letu pred začetkom raziskave se bo izrisala celovita slika obstoječe ponudbe. Na podlagi intervjujev bo raziskava pridobila podatke o oceni smiselnosti in učinkovitosti ponudbe in zaznala morebitne potrebe po dodatnih dejavnosti. Zanimalo nas bo, koliko izvajalci in izvajalke uporabljajo obstoječe splošne in specializirane digitalne jezikovne vire, storitve, portale in priročnike ter katere dodatne vire bi še potrebovali. Raziskava bo prinesla sveže podatke o trenutni ponudbi organiziranega učenja slovenščine za tuje študente in študentke ter visokošolske učiteljice in učitelje na javnih visokošolskih zavodih v Republiki Sloveniji in podatke o stališčih odgovornih glede nadaljnjega razvoja tovrstne dejavnosti. Izdelan bo sistematičen pregled vseh dejavnosti, ki potekajo na visokošolskih zavodih, predvsem s stališča skrbi za razvoj slovenskega jezika in strokovnega izrazoslovja ter prenosa konceptov in terminologije v slovenski jezik. V primeru izvajanja študijskega programa v tujem jeziku bo preverjena tudi dostopnost študijskih vsebin v slovenskem jeziku. Končni rezultat bo na podlagi prejšnjih korakov postavil predlog za poenoteno jezikovno politiko visokega šolstva, saj dosedanje raziskave kažejo na zapletenost jezikovnega načrtovanja v visokem šolstvu: vsesplošno deklarativno prizadevanje za internacionalizacijo in vse višjo kakovost ni osnovano na ključnih premislekih o pomenu teh pojmov in ukrepih, potrebnih za njihovo doseganje. Eden od tovrstnih nikoli v celoti in sistematično izpeljanih premislekov je tudi vprašanje jezika visokega šolstva, ki ima tudi mednarodno razsežnost tako z zavezujočimi obvezami kot z usmeritvenimi dokumenti znotraj Evropske unije, Sveta Evrope, OECD, Združenih narodov ipd. Političnim in visokošolskim odločevalcem bo predstavljen predlog za dolgoročno uravnavanje jezikovne politike, ki ohranja in utrjuje položaj slovenščine kot jezik znanosti in visokega šolstva, upoštevajoč večjezičnost in internacionalizacijo kot dejstvi sodobne kakovostne univerze.