Skoči do osrednje vsebine

CRP V5-2297 Medijska krajina v Sloveniji med pluralizacijo in homogenizacijo ARRS del

Šifra:

V5-2297

Obdobje:

1.10.2022 - 30.9.2025

Letni obseg:

0,27 FTE | 2022

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Igor Vobič

Sofinancerji:

Sofinancer: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije
Sofinancer: ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije
Partnerska raziskovalna organizacija: Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Delovni sveženj 1: Analiza objav slovenskih televizijskih, radijskih, tiskanih in spletnih medijev Cilj: Ugotoviti razlike v poročanju medijev, ki soustvarjajo slovensko medijsko krajino, in odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri so vsebine slovenskih medijev homogen(iziran)e in v kolikšni plural(izira)ne. Metode: velikopodatkovna anliza vsebin izbranih slovenskih medijev Faze: - Pripravljalno delo in načrtovanje študije (mesec 1–8) - Zajemanje podatkov ter pripravljanje in urejanje podatkovnih baz (mesec 9–24) - Analiza podatkov (delna in zaključna) in priprava delnih raziskovalnih poročil (mesec 12–28) - Priprava raziskovalnega poročila, priporočil za odločevalce in zaključna diseminacija (mesec 29–36) Delovni sveženj 2: Analiza strukturnih sprememb družbenega komuniciranja Cilj: Ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in praks krepijo ali ovirajo demokratične potenciale pluralizma in katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo mogoče sprejeti za ohranjanje in spodbujanje pluralizma medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter večjo udeležbo državljanov v medijih in javni sferi. Metode: polstrukturirani intervjuji z deležniki in analiza dokumentov s področja medijskih politik in regulacije Faze: - Pripravljalno delo in načrtovanje študije (mesec 1–8) - Izvajanje intervjujev/analiza dokumentov na RTV Slovenija in priprava delnih raziskovalnih poročil (mesec 9–15) - Izvajanje intervjujev/analiza dokumentov na ostalih medijih (v zasebni lasti) in priprava delnih raziskovalnih poročil (mesec 15–24) - Priprava raziskovalnega poročila, priporočil za odločevalce in zaključna diseminacija (mesec 24– 36) Delovni sveženj 3: Medijska pismenost in kompetence za prepoznavanje dezinformacij Cilj: Ugotoviti, kakšne so značilnosti in stopnja medijske pismenosti različnih generacij slovenskih medijskih uporabnikov, ter kako ustrezno dopolniti vladovanje (preplet institucionalnih in nevladnih iniciativ) na tem področju. Metoda: anketa na splošni populaciji in fokusne skupine s člani medijskih občinstev Faze: - Pripravljalno delo in načrtovanje študije (mesec 1–7) - Izvajanje anketiranja, delo s fokusnimi skupinami, analiza dokumentov (mesec 8–17) - Analiza in primerjava izsledkov ankete in fokusnih skupin, analize zakonodaje in priprava raziskovalnih poročil (mesec 18–30) - Priprava priporočil za odločevalce in zaključna diseminacija (mesec 31–36).

Sodelujoče RO:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20131

Sestava projektne skupine:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20131

Bibliografske reference:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/20131

Vsebinski opis projekta:

Sledeč Van Cuilenbergovemu modelu “verige normativne raznolikosti” projekt opredeljuje družbeno raznolikost in demokracijo kot osrednji točki normativne skrbi za medijsko raznolikost, ki odraža družbeno raznolikost (kot »različnost informacij in mnenj«) in vzdržuje demokracijo. Vendar pa ne gre samo za to, da se družbena raznolikost odraža v medijih. Družbena raznolikost pomeni pluralnost različnih družbenih interesov in akterjev, ki vplivajo na medije; prav ti akterji – kot so lastniki in nadzorniki medijev, poklicne skupine, nevladne organizacije, politične stranke, občinstvo in mnogi drugi – bodo v središču naše raziskave. Cilji predlaganega projekta so: 1. analizirati ključne razsežnosti in vzorce raznovrstnosti v produkciji, distribuciji in konsumpciji medijskih vsebin na izbranem vzorcu slovenskih medijev in njihovih uporabnikov; 2. oceniti, v kolikšni meri tradicionalni in novi mediji, predvsem pa RTV Slovenija kot osrednji javni medij, izpolnjujejo osnovno demokratično zahtevo, da se različnim skupinam državljanov zagotovi forum javnega diskurza (to še posebej velja za tiste skupine, ki so bile zgodovinsko marginalizirane), ter razvijajo nove pristope k demokratizaciji komuniciranja, medijev in javne sfere; 3. ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in tehnologij ovirajo demokratične prakse in katere lahko najbolje omogočijo enakopravno sodelovanje vseh državljanov v javnem življenju; katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo najbolje sprejeti za ohranitev in spodbujanje pluralnosti medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter za povečanje sodelovanja državljanov v medijih in javni sferi; 4. raziskati značilnosti in stopnjo medijske pismenosti v različnih družbenih, zlasti tudi starostnih skupinah, s poudarkom na razvoju kompetenc, ki so potrebne za prepoznavanje dezinformacij in lažnih novic. Delo v projektu je organizirano v treh delovnih svežnjih. Prvi delovni sveženj proučuje razlike v poročanju medijev, ki soustvarjajo slovensko medijsko krajino, in odgovarja na vprašanje, v kolikšni meri so vsebine slovenskih medijev homogen(iziran)e in v kolikšni plural(izira)ne. Tega se loteva z ugotavljanjem obsega in vzorcev, ki ga namenjajo obravnavi različnih javnih tem in dogodkov, ter prostora, ki ga namenjajo različnim družbenim akterjem. namen drugega delovnega svežnja je ugotoviti, katere od obstoječih medijskih struktur in praks krepijo ali ovirajo demokratične potenciale pluralizma ter katere politike, regulativne okvire in strategije ter zakonodajne pobude bi bilo mogoče sprejeti za ohranjanje in spodbujanje pluralizma medijev, raznolikosti virov informacij in kulturne raznolikosti ter večjo udeležbo državljanov v medijih in javni sferi. V ta namen proučujemo strukturne spremembe družbenega komuniciranja z vidika medijem notranjih in medijem zunanjih deležnikov na področju medijske zakonodaje z uporabo metod poglobljenih intervjujev in analize dokumentov. Namen tretjega delovnega svežnja je raziskati, kakšne so značilnosti in stopnja medijske pismenosti različnih generacij slovenskih medijskih uporabnikov, ter kako ustrezno dopolniti vladovanje (preplet institucionalnih in nevladnih iniciativ) na tem področju.

Ključne besede:

homogenizacija, mediji, medijska pismenost, medijska regulacija, medijske politike, novinartstvo, pluralizacija, slovenija


Nazaj na seznam projektov