TAP J5-4584 Kako digitalizacija internega komuniciranja vpliva na zavzetost zaposlenih in posledično na njihovo zaznavanje kakovosti življenja

Šifra:

J5-4584

Obdobje:

1.10.2022 - 30.9.2025

Letni obseg:

0,18 FTE | 2022

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Dejan Verčič

Zunanji vodja:

UNIVERZA V LJUBLJANI FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE

Sofinancerji:

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Projekt je, da bi dosegli ključne raziskovalne cilje, strukturiran v štiri delovne sklope s tremi fazami zbiranja podatkov. V delovnem paketu 1 bomo preučevali, kakšne so predhodno zaznane vrednosti (digitalnega) kanala, za katere domnevamo, da vplivajo na kakovost internega komuniciranja (tj. zadovoljstvo z internim komuniciranjem). V tem koraku načrtujemo teoretični napredek v odnosu do obstoječe literature in opredelitev teoretičnih konstruktov, ki jih bomo uporabljali v naslednjih fazah projekta. V delovnem paketu 2 bomo izvedli tri eksperimente, da bi empirično ugotovili, kaj določa zaznano vrednost (digitalnega) kanala. Po zaključku te faze zbiranja podatkov, delovni paket vključuje tudi uporabo metode dnevnika, ki bo pomagala osvetliti, kako zaznana vrednost (digitalnega) kanala vpliva na zadovoljstvo zaposlenih z internim komuniciranjem. Rezultati tega delovnega paketa bodo pomagali razviti lestvico za merjenje zaznane vrednosti kanala, ki bo vključena v naslednji delovni paket. Delovni paket 3 obsega večvalovno raziskavo na namenskih stratificiranih vzorcih zaposlenih v štirih državah, da bi raziskali predlagani model. Rezultati te faze bodo pomagali določiti učinek kulture in osebnosti na interno komuniciranje, zavzetost in zadovoljstvo z življenjem ter potencialni mediacijski učinek kazalnikov kakovosti družbene menjave. Z razumevanjem različnih odzivov zaposlenih v različnih okoljih bo mogoče model ovrednotiti in na novo definirati. Nazadnje bo delovni paket 4 vključil razvoj smernic o najboljših praksah v internem komuniciranju in izpostavil pasti, ki se jim je treba izogniti. Zagotavljanje smernic in orodij za vrednotenje, ki temeljijo na raziskavah, bo spodbudilo inovacije, ki temeljijo na praksi na tem področju. To bo znanstveni skupnosti in praktikom pomagalo izboljšati elemente internega komuniciranja v korist organizacij in njihovih zaposlenih.

Vsebinski opis projekta:

Formalne organizacije so verjetno osrednje institucije sodobne družbe. Z njimi in skozi njih obstajamo, saj organizirajo in strukturirajo naše življenje, od začetka pa vse konca. Nove tehnologije so ustvarile drugačne izzive za vse vrste organizacij, na katere digitalizacija pomembno in povsod vpliva. Na eni strani smo priča napredku in povečanju zadovoljstva z življenjem, na drugi strani pa se soočamo z disrupcijami in možnimi tveganji. Nujno je proučiti to spreminjajočo se naravo dela, da bi izvedeli več o posledicah tehnološke preobrazbe in s tem zmanjšali morebitne grožnje. Nove tehnologije imajo nove učinke na družbo in človeške odnose, zato sposobnost ljudi za uporabo novih tehnologij vpliva na njihovo videnje tehnologij kot utopičnih ali distopičnih (Spitzberg, 2006). To je v skladu z Digitalnim kompasom Evropske komisije in ambicijami za naslednjih 10 let, kjer se trije od štirih stebrov ujemajo z našo prijavo projekta – in sicer: digitalno usposobljeni državljani in strokovnjaki; digitalna preobrazba podjetij; in digitalizacija javnih storitev. Ko se osredotočamo na organizacije kot udeleženke v procesu digitalizacije, je pomembno razumeti, kako zaposleni dojemajo vse te spremembe in če ter kako slednje vplivajo na različne vidike njihovega dela, njihov odnos do dela in zaznane učinke na zadovoljstvo z nijhovim življenjem. Brez komuniciranja ni organizacij. To do neke mere odraža retorični/hermenevtični pristop k komuniciranju, kjer so organizacije simbolične, komunikacija pa jih omogoča (Grunig, 1992). Pomembna interpretacija komuniciranja v organizacijah je, da če bo komuniciranje slabo, se bo organizacija znašla v težavah; medtem, ko dobro komuniciranje prinese večjo uspešnost in splošno učinkovitost (Roberts & O'Reily, 1974). Organizacije vse pogosteje vlagajo znatne človeške in finančne vire v oblikovanje učinkovitih notranjih komunikacijskih sistemov (Carriere & Borque, 2009). Aktualna pandemija je še povečala pomen internega komuniciranja. Tudi hitra digitalizacija, ki je ena od ključnih značilnosti komuniciranja v 21. stoletju, je imela močan vpliv na komuniciranje v organizacijah. Desetletja raziskav o internem komuniciranju so pokazala, da ta vpliva na vse vidike organizacijske uspešnosti. Vpliva pa tudi na zadovoljstvo članov/zaposlenih z življenjem. Zaznave vplivajo na človekovo vedenje (Thomasov teorem), zato ima raziskovanje, interpretacija in razumevanje odnosa zaposlenih do uveljavljanja digitalnega komuniciranja, pomembne posledice za družbo. Popandemski delovni vzorci bodo pospešili številne že obstoječe trende. Povprečni zaposleni si želi delati od doma skoraj polovico svojega delovnega časa, medtem ko delodajalci tega pristopa ne delijo. (The Economist, 2021). To prekrivanje doma in pisarne že ima in bo še naprej imelo obsežne posledice. Prisililo bo tako organizacije kot zaposlene k večjemu vložku. Povzročilo bo spremembe v vseh vidikih dela in med zaposlenimi ustvarilo večje razlike. Prineslo bo tudi napredek. Vodje bodo morali bolje komunicirati in nehati pričakovati od zaposlenih, da zbirajo informacije z osmozo. Da bi razumeli nove vzorce komuniciranja in kako ti vplivajo na življenje zaposlenih, je cilj tega projekta razviti teorijo preferenc v internem komuniciranju in raziskati, kako interno komuniciranje povezuje zaznano vrednost digitalnih kanalov, kulturo, osebnost, kazalnike kakovosti družbene menjave, zavzetost in zadovoljstvo z življenjem. Razviti moramo boljše normativno razumevanje vloge, ki jo ima komuniciranje na delovnem mestu v novi popandemski realnosti. Družbeni pomen tega projekta je v razjasnitvi, na kakšen način ta vidik našega življenja lahko pozitivno vpliva na naše zadovoljstvo z življenjem. Glavna projektna vprašanja so: • Kako digitalizacija komunikacijskih kanalov v popandemskem svetu vpliva na interno komuniciranje, zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih z življenjem? • Kako kulturna naravnanost in osebnostne lastnosti določajo preference v internem komuniciranju? • Kakšne so rešitve za oblikovanje optimalnih sistemov internega komuniciranja v novi digitalni družbi? Glavna ambicija projekta je razviti novo paradigmo za študij internega komuniciranja. Za dosego tega cilja, bo projekt zasnoval novo teorijo, inovativne empirične raziskave za razumevanje in reševanje vzrokov ter rešitev za digitalno preobrazbo internega komuniciranja, kar bo sprožilo pomemben preboj na področju internega komuniciranja s specifičnimi teorijami iz organizacijskega vedenja, komuniciranja in socialne psihologije.

Ključne besede:

interno komuniciranje, kulturna naravnanost, osebnostne lastnosti, preferenca do kanala, psihološka pogodba, zadovoljstvo s kanalom, zadovoljstvo z internim komuniciranjem, zadovoljstvo z življenjem, zavzetost zaposlenih, zaznana organizacijska podpora, zaznana vrednost kanala

Nazaj na seznam projektov