Skoči do osrednje vsebine

CRP Krepitev domoljubne in državljanske zavesti med mladimi - ARRS del

Šifra:

V5-2152

Obdobje:

1.10.2021 - 30.9.2023

Letni obseg:

0,09 FTE | 2021

Vodja projekta na FDV:

izr.prof.dr. Vladimir Prebilič

Sofinancerji:

Naročniki: 

Urad predsednika Republike Slovenije 
Ministrstvo za notranje zadeve
Ministrstvo za obrambo 

Sofinancer ARIS

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Prva, začetna faza projekta: 1. oktober 2021 – 30. november 2021 • Opredelitev različnih (pojavnih) oblik domoljubja ter njihova podrobnejša analiza, predvsem z vidika aplikativnosti teh konceptov v slovenski družbeno-politični stvarnosti (na podlagi tega pa bomo določili pomen, ki bi ga domoljubje moralo imeti v slovenski šoli) ter analiza obstoječega stanja (predmetnikov različnih stopenj izobraževanja z vidika domoljubnih tematik). Oddaja vmesnega vsebinskega poročila ter poročanje raziskovalne skupine vsebinskemu spremljevalcu. Druga faza projekta: 1. december 2021 – 30. november 2022 • Anketno zbiranje podatkov (izbor vzorca mladostnikov, ki bodo vključeni v raziskovalni projekt, izdelava vprašalnikov in lestvic stališč, pilotni preizkus vprašalnikov in lestvic stališč, korekcija instrumentov, priprave na glavni zajem podatkov, glavni zajem podatkov) na populaciji mladih (osnovnošolcev, srednješolcev; vzorec 25 oddelkov na ravni osnovnih in srednjih šol, po en oddelek na posamezno šolo) v okviru longitudinalne študije na področju domovinske in državljanske pismenosti med mladimi v Sloveniji (osnovne in srednje šole); • na osnovi pridobljenih podatkov izdelava primerjalne (longitudinalne) študije državljanske in domovinske pismenosti med mladimi; • analiza različnih opredelitev in razlikovanj med pojmoma nacionalizem in domoljubje; • izdelava vmesnega poročila; • analiza osnovnošolskih in srednješolskih predmetnikov, z namenom opredmetiti domoljubne vsebine in znotraj obstoječih ali dopolnjenih oziroma spremenjenih učnih načrtov predlaga večje poudarke oz. izoblikuje konkretne predloge za izboljšanje izvajanja domoljubnih vsebin na način intenzivnega medpredmetnega povezovanja); • kurikularna analiza visokošolskih predmetnikov študijev, ki izobražujejo izvajalce predmeta v osnovnošolskem sistemu izobraževanja »Državljanska kultura in etika«, s poudarkom na izdelavi sistema dodajanja domoljubnih vsebin v visokošolskem sistemu izobraževanja; • na podlagi rezultatov longitudinalne študije in analiz kurikulov študija, ki naj opredeli različne možne načine spodbujanja mladih za vključevanje v sistem nacionalne varnosti in s tem zagotavljanje visoke stopnje varnosti, obrambne sposobnosti in delovanja civilne obrambe: Oddaja vmesnega vsebinskega poročila ter poročanje raziskovalne skupine vsebinskemu spremljevalcu. Tretja faza projekta 1. december 2022 – 30. september 2023 • Analiza sistemov obveznega usposabljanja javnih uslužbencev v Republiki Sloveniji in predlog možnega dodajanja domoljubnih vsebin; • na osnovi ugotovljenih dejstev priprava in izdelava konceptualnega modela sistemskega vnašanja vsebin s poddročja domovinske in državljanske pismenosti za potrebe izobraževanja javnih uslužbencev; • priprava in oddaja zaključnega poročila; • izdelava priporočil, namenjenih odločevalcem na področju izobraževalnih politik (policy priporočila); • predstavitev rezultatov raziskave in izdelava priročnika s področja krepitve državljanske in domovinske pismenosti; • organizacija okrogle mize s pomočjo sofinancerjev ter sistemska predstavitev temeljnih ugotovitev raziskave; • priprava soavtorskega znanstvenega dela. Oddaja zaključnega vsebinskega poročila ter poročanje raziskovalne skupine vsebinskemu spremljevalcu.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=18610&search_term=V5-2152

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=18610&search_term=V5-2152

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=18610&search_term=V5-2152

Vsebinski opis projekta:

V raziskavi bomo analizirali pomen, ki ga ima domoljubje med različnimi generacijami mladih državljanov, opredelili različne oblike domoljubja ter ga jasno razmejili od nacionalizma, s katerim se pojem domoljubja neopravičeno pogosto enači. Na podlagi tega bomo predvsem z vidika aplikativnosti teh konceptov slovenski družbeno-politični stvarnosti, pripisali mesto in pomen domoljubja v slovenski šoli ter pomen državljanske in domovinske vzgoje v okviru predmetnikov slovenskih osnovnih in srednjih šol. Še posebej se bomo osredotočili na izdelavo akcijskega načrta za ohranjanje in širjenje državljanske in domovinske pismenosti (vključujoč specifične varnostno-obrambne tematike) med osnovnošolci in srednješolci ter ohranjanje relativno visoke stopnje zavedanja nujnosti obrambe države, vloge vojske in domoljubja v družbi. Predlagatelji na osnovi empiričnih rezultatov pridobljenih s pomočjo anket in drugih metodoloških tehnik v okviru pred leti opravljenih Ciljnih raziskovalnih projektov »Domovinska in patriotska vzgoja v Republiki Sloveniji« (nosilec dr. Haček, 2006-07), »Razvoj patriotizma med mladimi« (nosilec dr. Haček, 2007-09) ter ESS projekta »Aktivno državljanstvo in domovina« (nosilec dr. Prebilič, 2012-13), ugotavljamo, da v Sloveniji kljub letom razprav še vedno nimamo doseženega konsenza glede koncepta domoljubja, glede državljanske in domovinske vzgoje pri mladih, da niti ni razvitega ustreznega koncepta državljanske in domovinske vzgoje ter da je tovrstni vzgoji mladih v okviru obstoječega izobraževalnega sistema in izven njega posvečena nezadostna pozornost. Zato je primarno potrebno oceniti stanje državljanske in domovinske pismenosti med osnovnošolci in srednješolci v slovenskih šolah, nato pa analizirati, v kakšen obsegu in na kakšni ravni izobraževalne politike s področja domoljubne vzgoje, programi in predmetnik osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja ter pedagoške prakse znotraj neformalnega izobraževanja prispevajo (oz. potencialno celo zavirajo) k razvoju domoljubja pri slovenskih mladostnikih. Cilj raziskave je analizirati pozitivne in negativne visike sistematičnega naslavljanja domoljubnih vsebin med mladimi, kar bo imelo poleg posledic na področju državljanskega aktiviranja tudi vpliv na izgradnjo boljše samopodobe ter aktivnega vključevanja mladih v sistem nacionalne varnosti. Sistematično negovanje domoljubja je stalnica razvitih demokracij, saj se na ta način zagotavlja domovinska in državljanska pismenost prebivalcev, posledično pa se lahko na tem gradi tudi koncept aktivnega državljana oziroma državljanke. Žal so bile zadnje raziskave (omenjeni ESS projekt) področju stanja domoljubja med mladimi izvedene pred osmimi leti, ko je bilo zaznati veliko stopnjo stihije na tem področju, kar se je odražalo najprej na popolnem konceptualnem terminološkem nerazumevanju domoljubja, raziskovalci pa smo zaznali tudi relativno visoko nepismenost mladih ter njihovo pasivnost na področju aktivnega državljanstva. Zato je temeljni cilj predlaganega ciljnega raziskovalnega projekta tako za državo kot tudi za družbo pomemben, saj je nujno preveriti trenutno stanje med mladimi (longitudinalna anketa), ter zasnovati morebitne predloge za oblikovanje bolj sistematičnega izobraževanja in delovanja na področju domoljubja mladih. Za dosego zastavljenih ciljev in namena raziskave bomo raziskovalci uporabili kombinacijo več znanstvenih metod in tehnik, med njimi velja posebej izpostaviti zlasti izvedbo longitudinalne ankete na področju domovinske in državljanske pismenosti med osnovnošolci in srednješolci v Sloveniji. V raziskavi bomo skušali odgovoriti na naslednja raziskovalna vprašanja: Kakšna je (pozitivna) funkcija domoljubja? Ali in kako je smiselno in potrebno domoljubje načrtno gojiti, ga poučevati v šolah (katerih šolah, v okviru katerih predmetov)? Kako bi lahko potekala edukacija za domoljubje? Kakšne so temeljne dispozicije in orientacije mladih na področju domovinske in državljanske zavesti?

Rezultati / ključne ugotovitve:

Analiza je izpostavila številna dejstva, a osvetliti velja nekaj bistvenih: domoljubje med mladimi obstaja, a sistemsko ni vzgajano. V družinskih okoljih kot primernemu viru socializacije ostaja ogromen prostor za izboljšavo, a sistemskih vzvodov bodisi države ali civilne družbe ni veliko, s katerimi bi lahko to dejstvo sistemsko naslovili in ga korigirali. Zato je toliko bolj pomembno šolsko okolje, kjer v sistemu sekundarne socializacije poteka poleg izobraževalnega, ki sicer zagotavlja obvladovanje znanj, veščin in osvajanje novih dejstev, tudi proces, ta ni nič manj pomemben, vzgoje. Prav ta element bi lahko v marsičem na področju domoljubja pomembno dopolnjeval proces dojemanja vrednot, med katerimi je domoljubje brezčasno in bistveno za obstoj družb in državotvornost. Raziskava tako ugotavlja, da mlade to področje zanima. Raziskovalci ponujamo tri najbolj verjetna razloge za tovrstno stanje: (1) odločevalci, ki izobraževalni sistem upravljajo, tega dejstva ne zaznavajo, saj obstaja t. i. naravno dejstvo razumevanja procesa osamosvojitve, ki so ga sami doživeli in nemara sooblikovali – tovrstno razumevanje je mladim tuje, saj so bili vsi rojeni v samostojno, neodvisno in varno Slovenijo in pri njih ne obstoji nikakršne čustvene povezave s procesom oblikovanja lastne države. (2) znanje in zavedanje učiteljic in učiteljev, zlasti mlajših (od procesa osamosvojitve je minilo 33 let) je vsled že izpostavljenih vsebinskih pomanjkljivosti izobraževalnega sistema, dokaj pomanjkljivo – v tem delu bi bile nujne korekcije visokošolskega izobraževanja, kjer sistematičnega podajanja znanj s področja nastanka samostojne in neodvisne Slovenije ni. (3) nujen bi bil proces depolitizacije procesa osamosvajanja, saj se vzdržuje stanje prisvajanja zaslug različnim akterjem samega procesa. Do danes tako, kljub znanstveno-raziskovalnim naporom, ni bilo mogoče doseči družbenega konsenza o samem procesu, vlogi posameznikov in skupin v njem. Prav obratno – proces je obremenjen z različnimi spori bodisi posameznikov ali skupin, kar deluje odbojno tako za poučevanje kot tudi osvajanje teh vsebin med mladimi.

Ključne besede:

aktivno državljanstvo, domoljubje, domoljubna pismenost, mladi, nacionalna varnost, varnostna kultura


Nazaj na seznam projektov