Podnebno pogojene naravne nesreče in odziv sistema ZRP v Republiki Sloveniji

Šifra:

V5-2150

Obdobje:

1.10.2021 - 31.3.2023

Letni obseg:

0,11 FTE | 2021

Vodja:

prof.dr. Miro Haček

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Program dela ciljnega raziskovalnega projekta je naslednji: projekt traja osemnajst mesecev in je zaradi lažje organizacije dela in spremljanja s strani naročnika razdeljen na dva terminsko zamejena dela. V prvi fazi projekta, ki traja prvih devet mesecev trajanja projekta, od 1.10.2021 do 30.6.2022, bomo raziskovalci izvedli naslednje vsebinske sklope: a) analizo normativnega okvirja za organiziranje in delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči na ravni lokalne samouprave v Republiki Sloveniji; b) pregledali dosedanjo implementacije aktivnosti na področju organiziranja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči na primeru podnebno pogojenih naravnih nesreč ter analizirali nekaj izbranih primerov držav članic EU (to opravilo bomo sicer nadaljevali skozi celoten projekt); c) analizirali delovanje sistema zaščite, reševanja in pomoči na primeru večjih nesreč v Sloveniji v zadnjem desetletju ter evalvacija ustreznosti odzivanja na nivoju mestnih občin, občin s sedežem upravnih enot in manjših občin (priprava vzorca občin, ki bodo vključene v raziskovalni projekt, izdelava vprašalnikov in lestvic stališč, pilotni preizkus vprašalnikov in lestvic stališč, korekcija instrumentov) ter izdelali tudi vmesno poročilo. V drugi fazi projekta, ki prav tako kot prva faza traja devet mesecev, bomo raziskovalci končali analizo delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči na primeru večjih nesreč v Sloveniji v zadnjem desetletju ter evalvacija ustreznosti odzivanja na nivoju mestnih občin, občin s sedežem upravnih enot in manjših občin (priprave na glavni zajem podatkov, glavni zajem podatkov, vnos podatkov v statistični paket SPSS) ter pripravili analizo zbranih podatkov; ob tem pa ugotavljali morebitna odstopanja med lokalnimi skupnostmi pri izvajanju aktivnosti ter analiza sodelovanja z regijsko in državno ravnjo na področju izvajanja ukrepov; ter zapisali tudi predloge javnopolitičnih izboljšav ter usmeritve pri nadaljnjem uvajanju sprememb odziva na podnebno pogojene naravne nesreče tako za lokalno, regionalno kot državno raven. Projekt se bo zaključil s pripravo zaključnega poročila.

Vsebinski opis projekta:

Čeprav razvoj človeške civilizacije naravne procese poskuša razumeti, razlagati in v zadnjem obdobju tudi napovedovati ter upravljati, pa nas naravni pojavi še vedno presenečajo. Še posebej tedaj, ko vplivi naravnih nesreč povzročajo materialno škodo, poškodne ali celo (smrtne) žrtve in ko postanejo naravne nesreče katastrofičnih razsežnosti. Ob vsakem takem naravnem pojavu se znova sprašujemo, zakaj ga nismo uspeli predvideti, zakaj se nanj nismo pravočasno odzvali in kako je mogoče, da ob vseh izkušnjah in preučenih preteklih dogodkih ponavljamo iste napake, ko gre za upravljanje s tovrstnimi krizami in odpravljanje posledic. Kot odgovor se najbrž ponuja dejstvo, da je tehnološki razvoj zlasti na področju komunikacij (pri tem ne gre samo za sodobno digitalno informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, temveč tudi za izgradnjo fizičnih komunikacij, kot so ceste, železnice, pristanišča, letališča) ter energetike omogočil po eni strani globalno delovanje tako posameznikov kot celotnih družb, po drugi strani pa so se nekoč tradicionalne in od naravnih procesov odvisne družbe spremenile, specializirale, njihovi specializirani deli vodijo v kompleksnost in so tudi izredno ranljivi. To velja še posebej za tiste družbe ali države, za katere pogosto rečemo, da so prehodne; ena takih je vsekakor tudi Slovenija. Stičišče Mediterana, Dinarskega gorstva, Alp in Panonske nižine ni samo naša gospodarska (ko gre za transport, logistiko, turizem) in politična (stik romanskega, germanskega, ogrskega sveta ter zahodnega Balkana) primerjalna prednost, pač pa ima tudi negativno plat. Pogosti naravni pojavi, ki so posledica podnebnih sprememb, in ki se v zadnjem desetlju ali dveh pojavljajo po celotnem ozemlju Slovenije, pa naj gre za primer žleda iz zime 2014, primer poletnih neurij in toče, povodenj v Železnikih, ponavljajoče se požare na Krasu, neurje v Kamniku ali poplave v južnem delu Ljubljane, so primeri, ki so preprosto pokazali vso ranljivost sodobnih družb, prepletenost in soodvisnost ključne družbene infrastrukture, odvisnost od distribucije električne energije, šibkost informacijsko-komunikacijskih sistemov (čeprav za nekatere, kot je internet, pogosto poudarjamo, da naj bi preživeli celo jedrski spopad), prav tako pa so deli države zaradi posledic naravnih nesreč (podrtega drevja, ledu in snega, neprevoznih cest, ipd.) ostali »odrezani od sveta« in so morali dokazati, kaj v času globalizacije pomeni avtarkičnost. Omenjeni primeri so le nekatere krizne situacije, s katerimi so se slovenske lokalne skupnosti soočile v zadnjem desetletju. Lokalni vodje se sicer vsakodnevno soočajo z vrsto manjših izzivov; se pa njihova vloga upravljavcev kriz pokaže zlasti ob (naravnih) katastrofah večjih razsežnosti, ko so župani v prvi bojni vrsti upravljanja s krizo primorani sprejemati ukrepe in odzivne politike, kar ima pomembne posledice tudi za samo lokalno vodenje. Predlagani CRP ima naslednje temeljne cilje: • izvedba analize normativnega okvirja za organiziranje in delovanje na področju zaščite, reševanja in pomoči na ravni lokalne samouprave (občin) v Republiki Sloveniji; • mednarodno-primerjalna analiza (izbrane države članice EU) in pregled implementacije aktivnosti na področju organiziranja in delovanja sil zaščite, reševanja in pomoči na primeru podnebno pogojenih naravnih nesreč; • analiza delovanja sistema zaščite, reševanja in pomoči na primeru večjih nesreč v zadnjih desetih letih v Sloveniji ter analiza ustreznosti odzivanja na nivoju mestnih občin, občin s sedežem upravnih enot in manjših občin; • analiza morebitnih odstopanj med različnimi tipi lokalnih skupnosti pri izvajanju aktivnosti ter analiza sodelovanja z regijsko in državno ravnjo na področju izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči; • predlogi javnopolitičnih izboljšav ter usmeritve pri nadaljnjem uvajanju sprememb odziva na podnebno pogojene naravne nesreče tako za lokalno, regionalno kot državno raven.

Nazaj na seznam projektov