Brezdomstvo v Sloveniji: obseg, značilnosti in stališča

Šifra:

J5-2559

Obdobje:

1.9.2020 - 31.8.2023

Letni obseg:

0,80 FTE | 2021

Vodja:

izr.prof.dr. Maša Filipovič Hrast

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

V projektu bomo uporabljali tako primarne (kvalitativne in kvantitativne) kot tudi sekundarne (kvantitativne) vire podatkov. Raziskava se izvaja v štirih raziskovalnih delovnih sklopih (DS), ki so delno zaporedni, delno pa tečejo paralelno. Skozi celotno obdobje trajanja projekta bodo tekli paketi vodenja (DS1) in diseminacije (DS6). Cilj DS1 je zagotoviti koordinacijo in uspešno dokončanje predlaganih projektnih dejavnosti. To vključuje komunikacijo med partnerskima organizacijama, znotraj skupine in zunaj nje z relevantnimi deležniki na projektu. Cilj DS2 je analizirati obstoječe podatkovne baze, ki bi lahko omogočile bolj podrobno zbiranje podatkov o brezdomstvu v Sloveniji, še posebno značilnosti brezdomcev. V projektu smo analizirali naslednje obstoječe zbirke podatkov: zbirko podatkov socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti; b) zbirko podatkov iz evalvacij javnih socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira MDDSZ in c) zbirko podatkov iz informacijskega sistema centrov za socialno delo (ISCSD). Gre za zbirke podatkov, ki med drugim zajemajo informacije o številu nekaterih kategorij brezdomnih oseb, hkrati pa nudijo tudi druge dragocene informacije (npr. o demografski strukturi in o trenutni življenjski situaciji) o tej skupini prebivalstva. Obstoječe administrativne zbirke podatkov smo primerjali in vrednotili z vidika kakovosti, pri čemer se je izkazalo, da le te predstavljajo velik potencial za merjenje obsega in strukture brezdomnih pri nas. DS3 obsega izvedbo ankete za raziskovanje obsega in profila posameznih ETHOS kategorij (Evropska tipologija brezdomstva in stanovanjske izključenosti), in sicer socialnodemografske in druge značilnosti skupin brezdomcev. V skladu z načrtom je bila okviru projekta izvedena prva nacionalna raziskava brezdomstva. Raziskava je bila eden od modulov, vključenih v enotni SJM vprašalnik Slovensko javno mnenje 2022/1 z končnim vzorcem 1001 anketirancev, reprezentativnim za celotno populacijo Slovenije. DS 4 obsega kvalitativno raziskovanje, kjer sledi najnovejšim trendom v raziskovanju stališč do države blaginje, kjer je bila uporabljena kvalitativna metoda fokusnih skupin.Izvedeni sta bili dve fokusni skupini med splošno populacijo, v katere so bili udeleženci izbrani na podlagi vnaprej določenih kvot, s katerimi smo zagotovili uravnoteženost sestave obeh skupin glede na spol, starost, socioekonomski položaj. Izbrane objave: FILIPOVIČ HRAST, Maša, HURTADO MONARRES, Miriam. Homelessness services during the COVID-19 pandemic in Slovenia. V: HLEBEC, Valentina (ur.), RAKAR, Tatjana (ur.). Quality of life in COVID-19 pandemic : a kaleidoscope of challenges and responses of various population groups during the crisis. Ljubljana: Faculty of Social Sciences, Založba FDV, 2022. Str. 145-169, 220-221, tabele. Book series OST, 27. ISBN 978-961-295-024-8. DOI: 10.51936/9789612950248. FILIPOVIČ HRAST, Maša, ZIMMERMANN, Katharina. Deservingness and socio-economic cleavages. V: YERKES, Mara A. (ur.), BAL, Michèlle (ur.). Solidarity and social justice in contemporary societies : an interdisciplinary approach to understanding inequalities. Cham: Palgrave Macmillan, cop. 2022 FILIPOVIČ HRAST, Maša, RAKAR, Tatjana. Revščina in socialna izključenost : koncepti, socialna politika in pogledi ljudi. V: KORPIČ-HORVAT, Etelka (ur.), et al. Socialna država in revščina. 1. izd. Maribor: Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2022. Str. 509-540, tabeli. ISBN 978-961-286-643-3. DOI: 10.18690/um.1.2022.20

Vsebinski opis projekta:

Stanovanjska politika v Sloveniji je slabo razvita in nerazvit neprofitni najemni sektor ter prevlada lastništva otežujeta ranljivim skupinam prehod v stabilno in varno nastanitev. Pojav novih tveganj, kot so večanje brezposelnosti, naraščanje tveganja revščine med posameznimi skupinami v času ekonomske krize pa so dodatno obremenili sisteme države blaginje in predstavljajo dodaten vir ranljivosti. To lahko vpliva na zmanjševanje solidarnosti v družbi ter na spremenjene prioritete države blaginje, zaradi česar je pomembno razumeti poglede ljudi na posamezne skupine prejemnikov pomoči države blaginje ter razlike v solidarnosti z le-temi. Cilj projekta je tako dvojen. Prvič, pridobiti podatke o obsegu brezdomstva v Sloveniji ter sociodemografskih značilnostih posameznih skupin. S tem naslavlja izraziti manjko na področju, saj ti podatki do sedaj še niso bili zbrani. Drugi cilj pa je analizirati poglede ljudi glede zaslužnosti brezdomcev do prejemanja pomoči države blaginje. Definicija brezdomstva, ki je privzeta, temelji na ožji opredelitvi Evropske tipologije brezdomstva in stanovanjske izključenosti (ETHOS). Osnova bo pregled obstoječih baz podatkov ( kot so EVAPRO, podatkovna baza socialnih programov ter baza socialnih podatkov- BSP), kjer se določeni podatki za posamezne skupine zbirajo, a niso evalvirani z vidika možnosti spremljanja obsega in profila brezdomstva v Sloveniji. Te podatke bomo dopolnili z reprezentativno raziskavo med populacijo, ki bo omogočala oceno obsega skritega brezdomstva in stanovanjske izključenosti, ter stališča ljudi do brezdomstva. Stališčni vidik raziskave bo poglobljen s kvalitativnim raziskovalnim pristopom, v čemer projekt sledi najnovejšemu razvoju na področju raziskovanja stališč do države blaginje in zaslužnosti posameznih skupin. V projektu sodelujeta Fakulteta za družbene vede, Center za proučevanje družbene blaginje in Inštitut RS za socialno varstvo.