Šifra:
J5-2561
Obdobje:
1.9.2020 - 31.8.2023
Letni obseg:
0,30 FTE | 2020
Vodja:
prof.dr. Rado Bohinc
Veda:
Družboslovje
Faze projekta in njihova realizacija:
Raziskovalno delo bo razdeljeno na tri vsebinske sklope.
V prvem sklopu bo opravljena:
a) analiza stanja korporativnega upravljanja na področju izvajanja javnih služb (javnih zavodov, javnih agencij) v RS (empirična in deskriptivna analiza)
b) primerjalna analiza sodobnih izzivov učinkovitega in družbeno odgovornega upravljanja med Republiko Slovenijo in nekaterimi članicami Evropske Unije (Nemčija, Francija, Švedska).
c) pregled novejše obstoječe literature glede teorije in dobrih praks organizacije in korporativnega upravljanja na področju javnih služb, ki bo zajemal tudi pregled teorij in kritik novega javnega managementa, kot prevladujočega konceptualnega okvira za razumevanje učinkovitega in družbeno odgovornega korporativnega upravljanja in organizacije na področju javnih služb (analitično- deskriptivna in kritična analiza)
d) analiza temeljnih vzrokov neučinkovitosti in pomanjkljive družbene odgovornosti korporativnega upravljanja v javnih zavodih in javnih agencijah znotraj obstoječe (neo) liberalno kapitalistične institucionalne strukture
e) opredelitev kriterijev za presojo in končno izvedbo ustreznega modela korporativnega upravljanja javnih služb ob upoštevanju koncepta učinkovitosti in družbene odgovornosti (na podlagi kritike obstoječih teorij in praks)
V drugem sklopu raziskovalnega projekta bo opravljena:
a) analiza obstoječih modelov korporativnega upravljanja javnih zavodov in javnih agencij;
b) oblikovanje potencialnih modelov za učinkovitejše in družbeno odgovornejše upravljanje javnimi zavodov (na področju visokega šolstva, zdravstva in raziskovalne dejavnosti), nekaterih javnih skladov (državnih in občinskih) in javnih agencij (na področju komunikacijske infrastrukture);
V tretjem delu bodo podani konkretni predlogi:
a) pravnih orodij in predlogov za zakonske spremembe in dopolnitve zakonodaje na izbranih področjih;
b) izboljšanja načinov organizacije in korporativnega upravljanja za posamezne vrste javnih zavodov in javnih agencij;
c) strategij implementacije ustreznih modelov organizacije in korporativnega upravljanja na izbranih področjih izvajanja javnih služb, ki ga bomo oblikovali v prvem in drugem sklopu raziskovanja.
Sodelujoče RO:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=18324&search_term=J5-2561
Sestava projektne skupine:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=18324&search_term=J5-2561
Bibliografske reference:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=18324&search_term=J5-2561
Vsebinski opis projekta:
V sodobnih teorijah in praksah javnega sektorja in javne uprave se v temelju prepletajo paradigmatsko nasprotujoči si koncepti ; demokratičnost, učinkovitost, liberalizacija, profesionalnost, hierarhičnost organizacije, itn. Spreminjajoči se kompleksni družbeni, politični in tehnološki procesi (globalizacija, digitalizacija, družbena omrežja) klasično Weberiansko vlogo in oblastno funkcijo javnega sektorja in javne uprave vse bolj spreminjajo. Funkcija in struktura javnega sektorja in pripadajočih služb so tako rezultat širših pravnih, političnih, ekonomskih in družbenih učinkov ter sprememb. Opazimo lahko, da se v javno upravo vedno pogosteje uvajajo zasebni korporativni modeli upravljanja (Bohinc 2005, 31), ki niso vsi primerni za javni sektor (Wettenhall 2004; Benz in Frey 2007).
Slednje je posledica vzpona novega javnega managementa (NJM), ki je rezultat neoliberalne ideologije iz 80 tih let 20. stoletja, za katero je značilno zavzemanje za: a) zaustavitev rasti državne in javne uprave (Hood 1991), b) privatizacijo (Dunleavy 1986), c) razvoj avtomatizacije (informacijska tehnologija), produkcije in distribucije javnih storitev/dobrin (Hood 1991), d) razvoj skupne mednarodne agende, ki se osredotoča na splošni javni menedžment, oblikovanje javnih politik in mednarodno sodelovanje (Hood 1991), d) manjše obdavčevanje, e) (z)nižanje javnih izdatkov (Hood v Kickert 1997, str. 18), f) deregulacijo in g) liberalizacijo (Harvey 2005, 65). Logika zasebnega korporativnega upravljanja se tako iz zasebnega sektorja prične prenašati v javno sfero. Uvedba standardov, merjenje uspešnosti, izhodna kontrola, decentralizacija, poslovne metode dela, ekonomična poraba virov, poklicni (profesionalni) menedžment (Hood v Kickert 1997, 18), učinkovitost in konkurenčnost postanejo glavni elementi/kriteriji v delovanju javnega sektorja in javnih služb (Peters 1998).
NJM je s poskusom uveljavitve notranje tržnih odnosov sicer inovativen a hkrati pomanjkljiv model, ki potrebuje nadgradnjo v smislu dajanja večjega pomena vrednotam, etiki, pravičnosti, demokratičnemu tipu vodenja (Goodsell 2003), odgovornosti (Bohinc 2018; Matei in Drumasu 2015) in javnemu interesu (Uhrig 2003, 30-32; Armstrong et. al. 2005, 4). Uskladiti je torej potrebno, tako tržno učinkovitost delovanja in vodenja kot tudi družbeno odgovornost javnega sektorja in pripadajočih služb.
Slovenija je vse od osamosvojitve (leta 1991) del omenjenih diametralnih procesov. Po eni strani je del zahodnega kapitalističnega sistema, ki vpeljuje tržne odnose kot glavni temelj regulacije družbenih procesov, po drugi pa je zaradi zgodovinske vpetosti v preteklo socialistično ureditev, vajena močne regulatorne funkcije države, javnih institucij in njenih služb na vseh področjih - še posebej na področju gospodarstva in sociale oziroma zagotavljanja blaginje v družbi.
Znanstveno izhodišče raziskave je tako v opredelitvi uravnoteženega modela korporativnega upravljanja in organizacije javnega sektorja in javnih služb, ki bo temeljil tako na učinkovitosti, kot tudi na družbeni odgovornosti. Slednja namreč zajema tako področje ekonomskih, pravnih, etičnih kot tudi diskrecijskih odgovornosti (Bohinc 2016, 35).
Nazaj na seznam projektov