Analiza dela, izobraževanja in zaposlovanja

Šifra:

P5-0193

Obdobje:

1.1.2015 - 31.12.2019

Letni obseg:

3,10 FTE | 2016

Vodja:

prof.dr. Miroslav Stanojević

Veda:

Družboslovne vede

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=9765&search_term=P5-0193

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=9765&search_term=P5-0193

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=9765&search_term=P5-0193

Vsebinski opis projekta:

Raziskovalni program je na splošno vpet v široko temo prehoda iz 'realnega socializma' v 'tržno gospodarstvo', ki se prekriva s procesi evropeizacije 'post-komunističnih' družb in njihovega prehoda v 'post-fordizem'. Izhodiščni konceptualni okvir programa je neo-institucionalna teorija v obliki, v kateri je bila definirana v knjigi Varieties of Capitalism (Hall in Soskice, 2001) ter dopolnjevana v poznejših kritikah (Crouch: 2005; Streeck in Thelen, 2005). VoC teorija v osnovi poudarja obstoj močnih in sistematičnih medsebojnih povezav oz. 'institucionalnih komplementarnosti' med sistemi socialne zaščite, temeljnimi tipi kvalifikacij in prevladujočimi tržnimi strategijami podjetij. Tovrstno 'institucionalno komplementarnost' je povzela s konceptom blaginjski produkcijski režim (BPR) (Estevez-Abe, Iversen in Soskice, 2001; Iversen, 2005).   Nagli politični pluralizaciji družb 'realnega socializma', ki se je sprožila ob koncu 80. in začetku 90. let, je praviloma sledil val večinoma nekonfliktnih neo-liberalnih sprememb in, temu ustrezen, val nagle rekomodifikacije dela. Rezultati teh procesov so bili – v primerjavi s (tako postopnimi kot naglimi) liberalizacijami družb demokratičnega kapitalizma, značilno bolj radikalni; bolj neo-liberalni od rezultatov neoliberalnih sprememb na zahodu.   Slovenija je bila izjema. V kapitalizem je vstopila na alternativen način. Rezultat te spremembe je bil neo-korporativizem z vsemi ustreznimi blaginjskimi oz. 'keynesianskimi' korelati (Bohle & Greskovits, 2007; 2012; Feldman, 2006). Ta sistem je v Sloveniji deloval vsaj deset let. V najnovejšem obdobju, od približno srede prejšnjega desetletja, pa potekajo na Slovenskem spremembe, ki imajo značilnosti (radikalnega) neo-liberalnega obrata.   Temeljni cilj raziskave je pojasnitev tako geneze kot najnovejšega spreminjanja slovenskega sistema v kontekstu evropskih integracij in na sploh stopnjevanja pritiskov povezanih z globalizacijskimi procesi.   Na osnovi dosedanjih raziskovalnih rezultatov, orisanega izhodišča in v okviru temeljnega cilja se bo programska skupina tudi v naslednjem obdobju osredotočila na proučevanje 'institucionalnih (ne) komplementarnosti' oz. spreminjanja blaginjskega produkcijskega režima v Sloveniji. Znotraj širokega spektra institucionalnih (ne)komplementarnosti se bo skupina ukvarjala, prvič, z ožjimi vprašanji (ne)komplementarnosti na mikro ravni (posebej med podjetji in njihovimi deležniki / družbenim okoljem); drugič, ta mikro-razmerja bo skušala povezovati s širšimi gibanji in razcepi na trgu dela (segmentacija in fleksibilizacija trga dela); in, tretjič, s strateškimi spremembami v območju interesnega (intermediarnega) organiziranja in oblikovanja javnih politik.


Nazaj na seznam projektov