Skoči do osrednje vsebine

Slovensko javno mnenje

Šifra:

P5-0151

Obdobje:

1.1.2014 - 31.12.2019

Letni obseg:

2,32 FTE | 2016

Vodja projekta na FDV:

izr.prof.dr. Mitja Hafner Fink

Veda:

Družboslovne vede

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=9235&search_term=P5-0151

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=9235&search_term=P5-0151

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=9235&search_term=P5-0151

Vsebinski opis projekta:

Raziskovalni program je nadaljevanje programa Slovensko javno mnenje (SJM) in je zasnovan na ideji spremljanja družbenega razvoja s pomočjo t.i. subjektivnih indikatorjev, ki se uporabljajo v okviru anketnega raziskovanja. Gradimo na predpostavki, da razvojnih procesov na različnih razsežnostih družbenega "življenja" ni mogoče obravnavati izolirano in izvzeto iz kompleksnosti družbenih sistemov in družbene strukture. Tako se z družbenim oz. človekovim razvojem običajno povezuje vsaj naslednje tri razsežnosti: a) socio-ekonomska, b) kulturna in c) institucionalna .V zvezi s tem izhodiščem nas na splošni ravni zanima raziskovalno vprašanje: Ali lahko tako v Sloveniji kot v mednarodnem primerjalnem kontekstu aktualnih globalnih družbenih trendov s pomočjo t. i. »subjektivnih indikatorjev« ugotovimo povezanost med različnimi dimenzijami razvoja – socio-ekonomsko, kulturno in institucionalno (politično) in kako se te povezave kažejo? Za vsako od treh razsežnosti človekovega in družbenega razvoja (soci-ekonomska, kulturna, institucionalna) bodo subjektivni indikatorji pokrivali predvsem naslednja vsebinska področja: zaznave družbenih neenakosti in konfliktov, odnos do marginalnih skupin, ocena lastnega družbenega in ekonomskega položaja, zadovoljstvo na različnih področjih življenja, zaupanje, socialni stiki, demografske značilnosti, kakovost življenja, vrednotne usmeritve, življenjski stil, stališča do pomembnih družbeno-razvojnih tematik, religija, politične vrednotne usmeritve, ocena delovanja institucij, razumevanje demokracije, državljanstvo, volitve, politična participacija, množični mediji, Slovenija v mednarodnih povezavah.   Poleg konceptualnih vidikov pa so za program pomembni tudi metodološki vidiki raziskovanja družbenega razvoja s pomočjo subjektivnih indikatorjev. Predvsem gre za naslednje vidike povezane s problematiko operacionalizacije in merjenja:  veljavnosti in zanesljivosti, enakovrednost meritev, vzorčni načrt anketne raziskave.   Splošne in specifične raziskovalne metode programa so vezane na družboslovno anketo kot temeljna raziskovalna oblika za doseganje raziskovalnih ciljev programa. Pri tem gre za redno letno izvajanje družboslovne ankete na vzorcu polnoletnih prebivalcev Slovenije z inštrumenti, razvitimi v okviru programske skupine. V pomembnem delu pa bo šlo za vključitev v mednarodne anketne družboslovne programe, od katerih naj izpostavimo ISSP (ki poteka letno), WVS, EVS in CSES. V tem okviru je potrebno omeniti še nekatere druge metodološke pristope: mednarodna in medčasovna primerjalna analiza, kvantitativne analize (anketnih podatkov), sekundarna analiza podatkov že opravljenih (mednarodnih) anketnih raziskav, metodološki eksperiment (za preizkus merskih inštrumentov).     Cilji in pričakovani rezultati raziskovanja pa so: a) vsebinski (spoznavni) – vezani na postavljeno raziskovalno vprašanje in hipoteze ter b) praktični (in metodološki) – v smislu oblikovanja kakovostnih podatkovnih baz, ki bodo dostopne družboslovni skupnosti za nadaljnje analize.


Nazaj na seznam projektov