Skoči do osrednje vsebine

TAP Vloga komunikacijskih neenakosti v dezintegraciji večnacionalne družbe

Šifra:

J5-1793

Obdobje:

1.7.2019 - 30.6.2022

Letni obseg:

0,83 FTE | 2019

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Igor Vobič

Sofinancerji:

Partnerska raziskovalna organizacija: Inštitut za novejšo zgodovino
Financer: ARIS - Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

DS1: Razvoj teoretičnega in analitičnega okvirja (meseci 1-9) Glavni cilj ​je omogočiti forum za refleksijo onkraj meja posameznih delovnih sklopov, kar bo omogočilo, da so končni dosežki projekta več kot zgolj vsota posameznihdelov. Natančneje, namenjen je omogočanju krovnega teoretičnega temelja in postavljanju splošne raziskovalne agende projekta, kar bo omogočilo integracijo ključnih ugotovitev v skupno matrico možnih posledic komunikacijskih neenakosti in bolj izčrpno bodoče raziskovanje v treh posameznih raziskovalnih področjih. DS2: Vsakdanja raba medijev in oblikovanje kolektivnih imaginarijev (meseci 6​–​30) Glavni cilj delovnega sklopa je, da razišče, kako je bila vsakdanja raba medijev utemeljena na relativno izoliranih nacionalnih javnih sferah v SFRJ ter kako je pripomogla pri k njihovem vzdrževanju. DS3 - Avtonomija in nacionalizem v novinarstvu (meseci 3​–​27) Glavni cilj delovnega sklopa je oceniti, kako so nasprotja med normativnimi ideali in empirično resničnostjo socialističnega novinarstva prispevala k neenakosti v novinarski avtonomiji. Te razlike bodo analizirane znotraj SFRJ in med novinarji na različnih ravneh: med republikami,različnimi medijskimi redakcijami in med posameznimi novinarji, ki uživajo več ali manj avtonomije. Tovrstne neenakosti so domnevno prispevale k fragmentaciji skupne komunikacijske sfere raznolikosti ideoloških temeljev novinarstva, ki so se čedalje bolj stopnjevale v desetletju pred razpadom SFRJ in pripeljale do nacionalističnih tendenc. DS4 - (Ne)enakost v tokovih novic in vloga Tanjuga (meseci 9​–​30) Glavni cilj delovnega sklopa je razumeti in razložiti paradoksalno vlogo Tanjuga v zvezi z dvema vrstama neenakosti v tokovih novic: kakšno vlogo je Tanjug igral pri vzpostavitvi Zveze tiskovnih agencij neuvrščenih držav (angl. Non-Aligned News Agencies Pool) kot enem najpomembnejših poskusov pri krepitvi položaja držav tretjega sveta v globalnih informacijskih in komunikacijskih tokovih; njegova vloga znotraj federacije kot sila standardizacije novičarske produkcije in ideološkega nadzora. DS5 ​–​ Komuniciranje in razširjanje rezultatov (meseci 3-36) Ločen delovni sklop bo namenjen koordinaciji projekta ter javnemu in akademskemu sporočanju ugotovitev in rezultatov.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17865&search_term=J5-1793

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17865&search_term=J5-1793

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17865&search_term=J5-1793

Vsebinski opis projekta:

Projekt naslavlja vlogo komunikacijskih neenakosti, ki lahko pomembno omejujejo zmožnosti ustvarjanja, pridobivanja in uporabe informacij ter sodelovanje v družbenih transakcijah, na procese družbene diferenciacije in integracije. Osredotoča se predvsem na fragmentacijo in dezintegracijo bivše Socialistične federativne republike Jugoslacije (SFRJ). Z raziskovanjem vloge komunikacijkih neenakosti v porastu nacionalizmov, ki so pripeljali do prelivanja krvi in razpada SFRJ, je projekt zastavljen tudi kot “miselni ekspretiment”, ki lahko izboljša naše razumevanje sodobnih trendov diferenciacije, fragmentacije in dezintegracije v Evropi (npr. Brexit, porast desnega populizma) in širše, ki so tesno povezani z delegitimacijo nekaterih ključnih političnih in ekonomskih institucij v zahodnih demokracijah. Teoretska osnova projekta je pojem komunikacijske neenakosti, ki ga za namen tega projekta definiramo kot razlike med posamezniki in družbenimi skupinami v dostopu do sredstev proizvajanja, manipuliranja in kroženja informacij kot tudi razlike v stopnjah razvoja informacijske in komunikacijske infrastrukture med državami in regijami sveta. Da bi upoštevali strukturne dejavnike, ki vplivajo na komunikacijske neenakosti, in se osredotočili na zgodovinsko dimenzijo, se pri raziskovanju opiramo na kritično paradigmo v komunikologiji, ki dinamiko mednarodnih komunikacij in medijev postavlja v kontekst globalnih strukturnih neenakosti, razvoja in ekonomske odvisnosti. Razpad Jugoslavije je bil in ostaja predmet intenzivnega raziskovanja, ki je identificiralo številne faktorje, ki so prispevali k vzponu nacionalizmov in etničnega sovraštva v osemdesetih letih. Vendar pa vloga medijev in novinarstva v teh procesih ostaja večidel neraziskana, kljub dejstvu, da so mediji osrednja družbena sfera produckije in cirkulacije idej. Da bi zapolnili to raziskovalno vrzel, je osrednji cilj predlaganega projekta raziskati vpliv komunikacijskih neenakosti na “življenje in smrt” Socialistične federativne republike Jugoslavije kot posebnega in v določeni meri enkratnega zgodovinskega primera ter potencialnega vira za posplošitve o splošnejših trendih socialne integracije in diferenciacije, fragmentacije ter dezintegracije. Pozornost bomo posvetili tako notranjim neenakostim med republikami in družbenimi skupinami znotraj SFRJ in njihovim kompleksnim prepletenjem s širšimi družbenimi neenakostmi, kot tudi vodilni vlogi SFRJ v gibanju neuvrščenih v naslavljanju problema globalne komunikacijske neenakosti. Da bi raziskali ta vprašanja, si zastavljamo sledeče osrednje raziskovalno vprašanje: Kakšen je oziroma je bil pomen internih in eksternih komunikacijskih neenakosti pri spodbujanju in omejevanju kulturne, gospodarske in politične diferenciacije ter (dez)integracije multinacionalne družbe v nekdanji Jugoslaviji? Projekt se osredotoča na tri glavna vsebinska področja, v katerih različne komunikacijske sposobnosti posameznikov, skupin in organizacij vplivajo na komunikacijske neenakosti ter njihove širše posledice: (1) Vsakdanja raba medijev in tvorjenje kolektivnih imaginarijev z nacionalnimi, transnacionalnimi (Jugoslovanskimi) in globalnimi (neuvrščenost) referenti; (2) Avtonomija in nacionalizem v novinarstvu in vloga novinarjev ter producentov medijskih vsebin v ustvarjanju komunikacijskih (ne)enakosti; (3) (Ne)enakosti v tokovih novic in vloga Tanjuga.

Rezultati / ključne ugotovitve:

Projekt naslavlja vlogo komunikacijskih neenakosti, ki lahko pomembno omejujejo zmožnosti ustvarjanja, pridobivanja in uporabe informacij ter sodelovanje v družbenih transakcijah, na procese družbene diferenciacije in integracije. Osredotoča se predvsem na fragmentacijo in dezintegracijo bivše SFRJ. Z raziskovanjem vloge komunikacijkih neenakosti v porastu nacionalizmov, ki so pripeljali do prelivanja krvi in razpada SFRJ, je projekt zastavljen tudi kot “miselni ekspretiment”, ki lahko izboljša naše razumevanje sodobnih trendov diferenciacije, fragmentacije in dezintegracije v Evropi (npr. Brexit, porast desnega populizma) in širše, ki so tesno povezani z delegitimacijo nekaterih ključnih političnih in ekonomskih institucij v zahodnih demokracijah. Komunikacijskih neenakosti se projekt loteva predvsem skozi prizmo medijev v odnosu do države in komunistične partije, ki se je v različnih obdobjih socialistične Jugoslavije vzpostavljal med prisilo in liberalizacijo, nenehno rekonfiguriral in odražal v razvoju komunikacijskega sistema in prevladujočih vlogah novinarstva v političnem in kulturnem življenju. Projekt ugotavlja, da so se mediji kot družbene institucije v Jugoslaviji preoblikovali v dinamikah med enopartijskim političnim sistemom, »pluralizmom samoupravnih interesov« in tržnim gospodarstvom, medtem ko so se prevladujoči koncepti in z njimi povezane politike medkulturnega in mednarodnega komuniciranja uveljavljali skozi neravnovesja v mednarodnih tokovih novic ter neenakostih in napetostih znotraj federacije – med družbenimi skupinami, regijami in republikami. Projekt zgodovino razume kot tok diskontinuitet in novih začetkov in je ne obravnava kot linearno napredovanje ali propadanje, pri čemer poudarja pomen družbene zgodovine, kulturne tradicije, posebnosti gospodarskega razvoja, (med)nacionalnih konfiguracij moči in razvoja državnih politik pri raziskovanju protislovij medijev in novinarstva v socialistični Jugoslaviji. V tem smislu projekt zapolnjuje teoretične in empirične vrzeli v preteklih, sicer redkih znanstvenih raziskavah, pri čemer se posveča proučevanju zgolj določenih diskontinuitet v zgodovini jugoslovanskih medijev in novinarstva, in sicer na podlagi analize bogatega zgodovinskega gradiva iz različnih virov, predvsem arhivskih gradiv, znanstvene dokumentacije, medijskih vsebin in ustnih zgodovinskih intervjujev. Projekt tako prevprašuje ključne ideje in komunikološke raziskave iz obdobja SFRJ, prepoznava zgodovinske napetosti v mednarodnem in medkulturnem komuniciranju, s posebno pozornostjo na tiskovni agenciji Tanjug in zvezi tiskovnih agencij neuvrščenih držav, ponovno tehta normativne temelje jugoslovanskega novinarstva in ugotavlja, kako se nekdanji novinarji spominjajo svoje vloge družbenopolitičnih delavcev, analizira novinarski diskurz okoli perečih vprašanj propadajoče države in raziskuje položaj medijev pri oblikovanju kolektivnih in individualnih spominov na SFRJ in njen razpad.

Ključne besede:

jugoslavija, komunikacijska neenakost, mediji, medijsko občinstvo, novinarstvo, socializem, tanjug

Dokumenti:

1. Predstavitev rezultatov projekta na ARIS (november 2023)


Nazaj na seznam projektov