TAP Dejavniki, ki v kontekstu oskrbovanja na daljavo vplivajo na namen uporabe pametnih tehnološko podprtih storitev oskrbe med družinskimi oskrbovalci starejših ljudi

Šifra:

J5-1785

Obdobje:

1.7.2019 - 30.6.2022

Letni obseg:

0,72 FTE | 2020

Vodja projekta na FDV:

izr.prof.dr. Vesna Dolničar

Sofinancerji:

ARIS

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

DP1 Vodenje projekta (DP1.1: Postopki za vodenje projekta, DP1.2: Obvladovanje tveganj v projektu in zagotavljanje kakovosti, DP1.3: Poročanje); DP2 Razvoj situacijsko-specifičnega okvirja PT (DP2.1 Pregled trenutnega stanja, DP2.2 Oblikovanje modela sprejemanja PT v različnih situacijah družinske oskrbe, WP2.3 Oblikovanje modela učinkov uporabe PT v različnih situacijah družinske oskrbe, DP2.4 Oblikovanje splošnega okvirja študije); DP3 Nacionalna reprezentativna anketna raziskava (DP3.1 Dokončno oblikovanje zasnove kvantitativne raziskave in načina zbiranja podatkov, DP3.2 Razvoj merskih instrumentov in analiza); DP4 Intervencijska študija (DP4.1 Dokončno oblikovanje raziskovalnega načrta intervencijske študije, DP4.2 Validacija dejavnikov sprejemanja PT, DP4.3 Merjenje učinkov uporabe PT v različnih kontekstih družinske oskrbe); WP5 Diseminacija in uporaba rezultatov (DP5.1 Razvoj načrta za diseminacijo projekta, DP5.2. Izvajanje strategije diseminacije in uporabe rezultatov).

Vsebinski opis projekta:

Čeprav družinski oskrbovalci starejših oseb predstavljajo hrbtenico slovenskega sistema dolgotrajne oskrbe starejših oseb, so le redko deležni ustrezne in zadostne pomoči. Trenutni slovenski sistem dolgotrajne oskrbe je fragmentiran, prav tako ni zakona o dolgotrajni oskrbi in negi, ki bi celostno zajel dolgotrajno oskrbo, kar predstavlja dodaten pritisk za družine, ki morajo za oskrbo bolnih starejših družinskih članov pogosto poskrbeti sami. Del družinskih oskrbovalcev, ki ni ustrezno raziskan, so t. i. oddaljeni družinski oskrbovalci, ki se soočajo z velikim številom izzivov, na katere ni zadostnega političnega odziva. Razvoj storitev teleoskrbe (TO) je ustvaril nove prostore oskrbe, ki omogočajo oskrbo na daljavo, ter preoblikoval oskrbo in odnose v oskrbi, znotraj in prek tradicionalnih meja doma. Slovenija pri njihovi implementaciji žal zaostaja. Preliminaren pregled literature je pokazal pomanjkanje raziskav, ki bi v prostorskem kontekstu oskrbe empirično testirale sprejemanje in učinke uporabe TO pri družinskih oskrbovalcih starejših oseb. Projekt je obravnaval zelo pomembna družboslovna vprašanja in s svojimi cilji prispeval k zmanjšanju obstoječe vrzeli v znanju: 1. Razvit je bil socio-tehničen teoretski okvir sprejemanja TO in učinkov rabe le-teh za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb. 2. Izvedeno je bilo poglobljeno empirično preučevanje sprejemanja in uporabe TO za oddaljene in bližnje družinske oskrbovalce starejših oseb, z nacionalno anketno raziskavo med družinskimi oskrbovalci starejših oseb, pri čemer so bili upoštevani vedenjski, odnosni in kontekstualni dejavniki, vključno s čustveno-prostorskim in časovno-prostorskim kontekstom in situacijo oskrbovanja. 3. Pridobljena so bila nova znanja o učinkih uporabe testiranih TO med družinskimi oskrbovalci in starejšimi osebami ter o situaciji oskrbovanja (npr. spoprijemanje z izzivi oskrbovanja, breme, stres, pozitivni vidiki oskrbe, dobro počutje ipd.). 4. Pridobljeni so bili doslej neobstoječi nacionalni podatki o značilnostih slovenskih družinskih oskrbovalcev in njihovih izkušnjah z oskrbovanjem ter o kontekstih in situacijah družinskega oskrbovanja. 5. Pridobljena so bila nova znanja o položaju družinskih oskrbovalcev starejših oseb ter njihovem odnosu do uporabe TO v luči pandemije covida-19. Zgornji cilji so bili doseženi z izvedbo dveh raziskav med družinskimi oskrbovalci starejših oseb: 1. nacionalne reprezentativne anketne raziskave in 2. intervencijske raziskave z uporabo mešanih metod.

Rezultati / ključne ugotovitve:

ključne ugotovitve so navedene za vsakega izmed petih ciljev projekta:

Cilj 1: S pregledom literature (scoping study) smo identificirali ključne dejavnike sprejemanja TO s strani neformalnih oskrbovalcev starejših oseb. Ti so: prepoznana koristnost uporabe, skrb v zvezi z uporabo TO, situacija oskrbovanja, značilnosti oskrbovalca, vpliv starejše osebe pri odločanju za uporabo, vpliv pomembnih drugih ter prepoznana potreba oskrbovalca po uporabi.
Cilj 2: Hierarhična binarna logistična regresija (n=612) je pokazala, da na pripravljenost za uporabo osebnih alarmnih sistemov statistično značilno vplivajo predvsem spremenljivke, ki merijo situacijo oskrbovanja: izkušnje s padci, starost starejših oseb nad 85 let, časovna razdalja med družinskimi oskrbovalci in starejšimi osebami, zagotavljanje čustvene opore, sposobnost dolgoročnega oskrbovanja.
Cilj 3: V okviru intervencijskih študij, v okviru katerih so starejše osebe in družinski oskrbovalci testirali TO v realnem okolju, so družinski oskrbovalci navajali številne pozitivne psihološke učinke uporabe TO (npr. pomirjenost, zmanjšanje strahu, tesnobnosti, stresa in bremena ter povečanje samoučinkovitosti), pa tudi nekatere negativne učinke uporabe (npr. tesnobnost, nezaupanje, stres). Starejši uporabniki TO največjo pozitivno spremembo opažajo na področju svoje samostojnosti, občutka varnosti, nadzora nad življenjem, večje telesne dejavnosti in splošne kakovosti življenja. Na podlagi kvalitativne analize polstrukturiranih intervjujev med družinskimi oskrbovalci smo induktivno razvili model sprejemanja in uporabe TO. Rezultati so pokazali vpliv in pričakovane koristi TO ter različne ovire pri uporabi TO na domu v povezavi z njihovimi funkcionalnostmi in socialnimi interakcijami uporabnikov.
Cilj 4: Družinski oskrbovalci so bili definirani kot osebe, stare 40 let in več, ki starejšim družinskim članom (starim 65 let ali več), živečim doma, zagotavljajo vsaj 4 ure tedensko neplačane neformalne pomoči (osebno nego, pomoč pri praktičnih opravilih, medčloveško oporo). Tretjina oseb, starejših od 40 let, v Sloveniji, oskrbuje starejšega družinskega člana. Med njimi je 52 % žensk in 53 % zaposlenih, povprečna starost je 58 let. Družinski oskrbovalci nudijo v povprečju 18 ur oskrbe na teden, oskrbovalci oseb z demenco pa 57 ur.
Cilj 5: Multipla regresijska analiza je pokazala, da so nudenje pomoči pri temeljnih dnevnih opravilih, trajanje oskrbe, povprečno število ur oskrbe na teden, (ne)prejemanje formalne oskrbe in potrebe po njej ter zdravstvene težave prejemnikov oskrbe (še posebej demenca) pomembno napovedali subjektivno breme družinskih oskrbovalcev (ki je bilo v času covida-19 visoko).

Ključne besede:

dolgotrajna oskrba, družinski oskrbovalci starejših ljudi, oskrbovanje na daljavo, teleoskrba

Nazaj na seznam projektov