TAP J5-9348 Družbena sprejemljivost prostorskih učinkov

Šifra:

J5-9348

Obdobje:

1.7.2018 - 30.6.2020

Letni obseg:

0,43 FTE | 2020

Vodja projekta na FDV:

viš.znan.sod.dr. Slavko Kurdija

Veda:

Družboslovje

Vsebinski opis projekta:

Politični dokumenti na različnih ravneh in drastičnost predvidenih klimatskih sprememb kažejo na nujnost izboljšanja pridobivanja in rabe energije. Med raznimi ukrepi naslavljanja tega problema je med najbolj perspektivnimi poleg zmanjševanja rabe tudi večanje deleža pridobivanja energije iz obnovljivih virov (OVE). A kljub velikemu tehnološkemu napredku, politični podpori in ugodnim tržnim razmeram, se je za večjo oviro implementaciji rabe OVE izkazala družbena sprejemljivost. Javnost sicer v splošnem podpira rabo OVE, a se pri konkretnih projektih pogosto oblikuje izrazito nasprotovanje. Raziskave kažejo, da so glavni razlogi nasprotovanja povezani s spremembami in vplivi na krajino ter načinom delitve koristi in škod, ki ga, predvsem lokalna skupnost, najpogosteje dojema kot nepravičnega. Predlagani projekt naslavlja to problematiko z interdisciplinarnim, kontekstualiziranim pristopom na različnih ravneh. Izhajali bomo iz ciljev, ki sta si jih EU in Slovenija zadali na področju rabe OVE. Glede na njih bomo izdelali scenarije, ki bodo z različno kombinacijo tehnologij OVE izpolnjevali te cilje. Za scenarije bomo izdelali prostorske modele, ki bodo kazali kje v državi je izkoriščanje posameznega OVE najbolj smotrno. Za izbrana območja bomo izdelali tudi vizualizacije objektov OVE, ki bodo predstavljale prikaz prostorskih posledic implementacije. Na ta način bomo povezali splošne cilje, ki v javnosti uživajo visoko podporo, s konkretnimi posledicami, ki so pogost razlog nasprotovanja. Družbeno sprejemljivost scenarijev, prostorskih modelov in vizualizacij bomo nato preverili v anketi, ki bo izvedena na reprezentativnem vzorcu. Vanjo bomo vključili tudi razne oblike kompenzacij in lastniških shem objektov za rabo OVE, ki so se v tujini že izkazale za uspešen mehanizem zagotavljanja večje družbene sprejemljivosti. Rezultate ankete bomo uporabili za poglobljeno raziskovanje motivov za (ne)sprejemanje infrastrukture OVE z organizacijo fokusnih skupin. Z anketo in fokusnimi skupinami bomo razjasnili relativni pomen lokacijskih in ekonomskih dejavnikov na sprejemljivost OVE, obenem pa nam bodo razkrile tudi družbeno najbolj sprejemljiv scenarij izpolnjevanja nacionalnih ciljev pridobivanja energije iz OVE. Razkrit vrednostni sistem bo omogočil tudi izboljšavo prostorskih modelov. Ugotovitve bodo združene v priporočila za zagotavljanje večje družbene sprejemljivosti energetske infrastrukture, s posebnim poudarkom na vplivu kompenzacij in različnih lastniških oblik. Poleg tega bomo ugotovili, v kakšnih tipih krajine in katera tehnologija rabe OVE je za javnost najbolj sprejemljiva. Z opisanim pristopom bomo naslovili nekaj ključnih vprašanj, ki so še odprta v preučevanju družbenih vidikov energetske tranzicije. Predvsem bomo povezali sprejemljivost na različnih ravneh, preverili vpliv kompenzacij in lastništva ter povezali dojemanje nacionalnih ciljev in prostorskih posledic njihovega uresničevanja. S tem bomo v literaturi pogosto ločene vidike povezali v skupen okvir, kar bo poleg znanja, ključnega za razvoj slovenske energetike, pripomoglo tudi k umeščanju že izvedenih raziskav v medsebojno perspektivo.

Nazaj na seznam projektov