Skoči do osrednje vsebine

CRP Premostitev vrzeli v biogospodarstvu: od gozdne in kmetijske biomase do inovativnih tehnoloških rešitev ARRS del

Šifra:

V4-1824

Obdobje:

1.11.2018 - 31.10.2021

Letni obseg:

0,35 FTE | 2021

Vodja projekta na FDV:

izr.prof.dr. Marko Lovec

Veda:

Biotehnika

Sodelujoče RO:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17460

Sestava projektne skupine:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17460

Bibliografske reference:

https://cris.cobiss.net/ecris/si/sl/project/17460

Vsebinski opis projekta:

Biogospodarstvo je po definiciji EK (2012) »…gospodarstvo, ki temelji na trajnostni proizvodnji obnovljivih bioloških virov in njihovi predelavi v hrano, krmo, vlakna, materiale, kemikalije in bioenergijo, z učinkovitimi oziroma inovativnimi tehnologijami«. Prehod v biogospodarstvo označuje novo paradigmo organiziranosti poslovnih procesov. Stranski proizvodi in ostanki tako postanejo surovine v optimiziranih obstoječih ali na novo vpeljanih procesih. Tovrsten prehod omogočajo nova znanja in tehnologije pretvorbe biomase v različne produkte, med seboj povezane v kaskadnih in (energetsko in snovno) krožnih proizvodnih ciklih. Tovrstna organiziranost poslovnih procesov prinaša številne gospodarske, družbene in okoljske koristi. Nove tehnologije razklopa biomase in vključevanje pridobljenih gradnikov v bioosnovane materiale (npr. ekstrakti, nanomateriali, biopolimeri) omogočajo vstop v nove verige vrednosti (npr. zdravje, pametna embalaža) in doseganje bistveno višje dodane vrednosti kot z dosedanjimi načini predelave biomase. Neposrednih koristi (dohodek, zaposlitve) so deležni tudi ponudniki kmetijskih proizvodov in gozdno-lesnih sortimentov. K temu prispeva povečanje povpraševanja po primarnih proizvodih, pa tudi rast tržne vrednosti ostankov (npr. slama, tropine, zeleni odrez, klavni ostanki), ki se uveljavljajo kot cenovno ugodna in tehnološko atraktivna surovinska osnova, hkrati pa se odpravlja stroškovni vidik povezan z njihovim odstranjevanjem oziroma deponiranjem. Koristi so nadalje razvidne v predelovalnih dejavnostih, kjer prehod na bioosnovane tehnologije predstavlja velik potencial za dodajanje vrednosti proizvodom in omogoča boljši izkoristek vstopnih surovin. Večje število produktov iz iste vstopne surovine pomeni bolj razčlenjene in fleksibilne verige dodane vrednosti ter posledično večje število transakcij med gospodarskimi subjekti. Multiplikativni narodnogospodarski učinek se odraža v večji akumulaciji prihodkov (s tem tudi naložb, dohodkov, pa tudi davčnih prihodkov) in v večjem številu zaposlenih. Povezovanje v biogospodarske verige vrednosti se zaradi nizkih stroškov transporta vstopnih surovin običajno odvija na lokalni ravni, najpogosteje na podeželju. Zato širitev biogospodarstva prinaša možnosti za socialno in ekonomsko zbliževanje med mestom in podeželjem. Biogospodarstvo nadalje prispeva h krožnemu gospodarstvu, ker spodbuja trajnostno in učinkovito izkoriščanje obnovljivih virov, v snovno in energetsko zaprtih zankah, brez odpadkov (angl.: Zero Waste). Z vidika družbene in okoljske trajnosti pa je pomemben zlasti vidik prehoda v biogospodarstvo, ki se nanaša na nadomeščanje rabe energentov in surovin fosilnega izvora z bioosnovanimi. Ključna značilnost biogospodarstva je večsektorska narava, zato je za konkurenčno, dinamično in trajnostno biogospodarstvo, potrebno celovito uskladiti politike na številnih področjih (npr. agroživilstvo, gozdarstvo, energetika, okolje, znanost, tehnološki razvoj). Vsa ta področja imajo svoje principe delovanja, raziskovalne potrebe in inovacije, ki pa se v biogospodarstvu medsebojno povezujejo in dopolnjujejo, kar spodbuja nastanek novih produktov, procesov in tehnologij. Vodilne države na področju biogospodarstva, med katerimi so tudi nekatere države članice EU, se zavedajo prepletenosti in kompleksnosti interakcij v biogospodarstvu in skušajo spodbuditi njihovo sinhrono delovanje v skladu z lastnimi regionalnimi specifikami. Področju biogospodarstva namenjajo posebno pozornost v okviru sektorskih strategij, ali pa celo oblikujejo samostojne strategije biogospodarstva. Tudi v Sloveniji v zadnjih letih narašča vlaganje v raziskave, razvoj in inovacije na tem področju, tako v zadevnih strateških programih države (izpostavljamo Strategijo pametne specializacije s pripadajočimi SRIP-i), ki spodbujajo razvoj znanja in povezovanje gospodarstva v nove verige vrednosti, kot tudi v razvojnih investicijah gospodarstva v povezavi z uvajanjem in komercializacijo bioosnovanih materi


Nazaj na seznam projektov