ARRS ERC Novi načini in globalni vzorci (re)produkcije spletnih novic

Šifra:

N5-0086

Obdobje:

1.7.2018 - 30.6.2021

Letni obseg:

0,79 FTE | 2018

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Alojzij Slavko Splichal

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Vsebinski opis projekta:

Novi zasebni, javni in hibridni načini komuniciranja so izziv družboslovnim raziskovalcem za ponovni premislek o demokratičnih potencialih "revolucionarnih" komunikacijskih tehnologij in rekonceptualizacijo zasebnosti, javnosti in pojmovnih kategorij, ki so z njima povezane. Tak premislek nas pripelje tudi do osrednjega raziskovalnega vprašanja tega projekta: Kako se komunikacijski potencial interneta lahko uporablja za podporo učinkovitemu javnemu mnenju, ki ga ustvarjajo javnosti, sposobne kolektivnega delovanja, ki presega kratkoročno mobilizacijo, in zaščitene pred grožnjami avtonomnosti in zasebnosti? Temeljni problem projekta zadeva emancipatorno moč interneta: Ali je njegova moč zadostna za spodbujanje razvoja novih demokratičnih platform, ki bi spodbujale refleksivno publiciteto in kantovsko "javno rabo razlogov?" Ali pa je internetizacija združila javno in zasebno tako, da ne samo onemogoča doseči "končno stopnjo demokracije", ampak lahko tudi resno ogrozi človekove pravice in svoboščine? Projekt obsega dva raziskovalna modula, ki se osredotočata na hibridizacijo novinarstva (WP1) in na rekonfiguracijo "novičarske vrednosti" dogodkov (WP2). Oba sta osredotočena na širjenje publicitete, ki se pripisuje internetu, ter njen emancipatorni potencial za ustvarjanje novih demokratičnih platform in spodbujanje refleksivne javnosti v okoliščinah, ko vse več informacij povzroča inflacijo v političnem komuniciranju in komunikativno utekočinjanje politike. V anarhičnem spletnem okolju državljani delujejo kot sami svoji odbiratelji novic v svetu, zasičenem z informacijami, vendar na njihove (pogosto navidezne) izbire močno vplivajo korporacije, ki vse bolj nadzorujejo infrastrukturo integriranih javnozasebnih komunikacijskih omrežij ter proizvodnjo, distribucijo in uporabo vsebin. Ko ponudniki komercialnih vsebin svoje storitve prilagajajo okusom in preferencam uporabnikov, pogosto preprečujejo vidnost določenih akterjev in vsebin ter ujamejo uporabnike interneta v »filtrirne mehurčke« enako mislečih ljudi, ki niso izpostavljeni informacijam, ki so nasprotna njihovim mnenjem in preferencam. Nevarnost strukturne nevidnosti, t.j. trajne možnosti, da algoritemska logika spletnih iskalnikov in novic ne zagotovi spletne vidnosti, je enako nevarna kot benthamovsko-orwellovska grožnja stalnega digitalnega nadzora in vsiljene vidnosti. Raziskovalni modul WP1 je namenjen oblikovanju jasnejše podobe nove dinamike v novinarstvu, ki jo je spodbudila internetizacija in zadeva poklicne identitete, prakse in norme novinarstva, načine angažiranja in boj za legitimnost različnih kategorij novinarstva in njegovo medijatizacijsko vlogo v javni sferi. Modul WP2 pa je namenjen rekonfiguraciji "novičarske vrednosti" dogodkov, ki sta jo prva opredelila Galtung in Ruge (1965), nato pa je bila dopolnjena z vrsto dodatnih "novičarskih vrednosti" ali "dejavnikov", vendar pa ni bila nikoli rekonceptualizirana z vidika državljanov ali uporabnikov interneta kot urednikov ali odbirateljev novic – torej kot "vrednost za javnost" (public-worthiness). Zamisel o vrednosti za javnost se nanaša na vprašanje, kateri dogodki, procesi in akterji bi morali biti vidni oz. vidljivi, in komu. Algoritem vrednotenja za javnost bi torej moral uporabnikom interneta nuditi informacije o relevantnih dogodkih in procesih, ki imajo potencialno pomembne dolgoročne posledice za pomembno število ljudi.

Nazaj na seznam projektov