Šifra:
N5-0086
Obdobje:
1.7.2018 - 30.6.2021
Letni obseg:
0,79 FTE | 2018
Vodja projekta na FDV:
prof.dr. Alojzij Slavko Splichal
Veda:
Družboslovje
Faze projekta in njihova realizacija:
-
Sodelujoče RO:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=17043&search_term=N5-0086
Sestava projektne skupine:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=17043&search_term=N5-0086
Bibliografske reference:
http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=17043&search_term=N5-0086
Vsebinski opis projekta:
Novi zasebni, javni in hibridni načini komuniciranja so izziv družboslovnim raziskovalcem za
ponovni premislek o demokratičnih potencialih "revolucionarnih" komunikacijskih tehnologij
in rekonceptualizacijo zasebnosti, javnosti in pojmovnih kategorij, ki so z njima povezane.
Tak premislek nas pripelje tudi do osrednjega raziskovalnega vprašanja tega projekta: Kako
se komunikacijski potencial interneta lahko uporablja za podporo učinkovitemu javnemu
mnenju, ki ga ustvarjajo javnosti, sposobne kolektivnega delovanja, ki presega kratkoročno
mobilizacijo, in zaščitene pred grožnjami avtonomnosti in zasebnosti? Temeljni problem
projekta zadeva emancipatorno moč interneta: Ali je njegova moč zadostna za spodbujanje
razvoja novih demokratičnih platform, ki bi spodbujale refleksivno publiciteto in kantovsko
"javno rabo razlogov?" Ali pa je internetizacija združila javno in zasebno tako, da ne samo
onemogoča doseči "končno stopnjo demokracije", ampak lahko tudi resno ogrozi človekove
pravice in svoboščine?
Projekt obsega dva raziskovalna modula, ki se osredotočata na hibridizacijo novinarstva
(WP1) in na rekonfiguracijo "novičarske vrednosti" dogodkov (WP2). Oba sta osredotočena
na širjenje publicitete, ki se pripisuje internetu, ter njen emancipatorni potencial za
ustvarjanje novih demokratičnih platform in spodbujanje refleksivne javnosti v okoliščinah, ko
vse več informacij povzroča inflacijo v političnem komuniciranju in komunikativno
utekočinjanje politike. V anarhičnem spletnem okolju državljani delujejo kot sami svoji
odbiratelji novic v svetu, zasičenem z informacijami, vendar na njihove (pogosto navidezne)
izbire močno vplivajo korporacije, ki vse bolj nadzorujejo infrastrukturo integriranih javnozasebnih
komunikacijskih omrežij ter proizvodnjo, distribucijo in uporabo vsebin. Ko
ponudniki komercialnih vsebin svoje storitve prilagajajo okusom in preferencam uporabnikov,
pogosto preprečujejo vidnost določenih akterjev in vsebin ter ujamejo uporabnike interneta v
»filtrirne mehurčke« enako mislečih ljudi, ki niso izpostavljeni informacijam, ki so nasprotna
njihovim mnenjem in preferencam. Nevarnost strukturne nevidnosti, t.j. trajne možnosti, da
algoritemska logika spletnih iskalnikov in novic ne zagotovi spletne vidnosti, je enako
nevarna kot benthamovsko-orwellovska grožnja stalnega digitalnega nadzora in vsiljene
vidnosti.
Raziskovalni modul WP1 je namenjen oblikovanju jasnejše podobe nove dinamike v
novinarstvu, ki jo je spodbudila internetizacija in zadeva poklicne identitete, prakse in norme
novinarstva, načine angažiranja in boj za legitimnost različnih kategorij novinarstva in
njegovo medijatizacijsko vlogo v javni sferi. Modul WP2 pa je namenjen rekonfiguraciji
"novičarske vrednosti" dogodkov, ki sta jo prva opredelila Galtung in Ruge (1965), nato pa je
bila dopolnjena z vrsto dodatnih "novičarskih vrednosti" ali "dejavnikov", vendar pa ni bila
nikoli rekonceptualizirana z vidika državljanov ali uporabnikov interneta kot urednikov ali
odbirateljev novic – torej kot "vrednost za javnost" (public-worthiness). Zamisel o vrednosti
za javnost se nanaša na vprašanje, kateri dogodki, procesi in akterji bi morali biti vidni oz.
vidljivi, in komu. Algoritem vrednotenja za javnost bi torej moral uporabnikom interneta nuditi
informacije o relevantnih dogodkih in procesih, ki imajo potencialno pomembne dolgoročne
posledice za pomembno število ljudi.
Nazaj na seznam projektov