Skoči do osrednje vsebine

Korporativno upravljanje družb v državni lasti: sodobni izzivi in dileme za Slovenijo in EU

Šifra:

J7-7229

Obdobje:

1.1.2016 - 31.12.2018

Letni obseg:

1,07 FTE | 2016

Vodja:

prof.dr. Rado Bohinc

Veda:

Interdisciplinary research

Faze projekta in njihova realizacija:

Prvi del projekta bo namenjen zlasti poglobljeni analizi poglavitnih šibkosti tako na normativni kot tudi izvedbeni ravni delovanja korporativnega upravljanja SOE v Sloveniji; opravljena bo analiza ter identifikacija dobrih tujih praks v državah EU in OECD. Posebna pozornost bo namenjena Smernicam OECD za korporativno upravljanje SOE (Smernice), saj se je v letu 2014 na temelju novih spoznanj iz desetletnih izkušenj z njihovo (ne)aplikacijo v praksi pričel postopek revizije in je že pripravljen osnutek prenovljenih Smernic. Projekt bo med drugimi naslavljal naslednja vprašanja: zagotavljanje učinkovitega regulatornega okvira za SOE (vključno z razmejitvijo lastniške in regulatorne funkcije države); položaj in posebnosti države v vlogi lastnice; enakopravna obravnava delničarjev; transparentnost poslovanja in objavljanja podatkov; kadrovanje in položaj ter pristojnosti odborov SOE. Z ozirom na najnovejša spoznanja pravne in ekonomske znanosti, ki izvirajo iz desetletnih izkušenj z (ne)implementacijo Smernic ter so pomembno generirala osnutek prenovljenih Smernic, bo drugi del projekta poglobljeno obravnaval tudi vprašanja razlogov , ki utemeljujejo državno lastništvo ter vprašanje lastniške politike države, vključno z vprašanjem trajnostnega poslovanja in družbeno odgovornega korporativnega upravljanja ter s tem povezanega socialnega tržnega gospodarstva za 21. stoletje; zahteva po rasti, od katere bodo imeli koristi vsi ljudje, je namreč eden ključnih poudarkov iz dokumenta Komisije »Evropa 2020«, država kot družbeno odgovorna lastnica pa lahko k temu močno pripomore. Tretji del raziskovalnega projekta bo ponudil konkretne institucionalne rešitve ter družbene inovacije, ki bodo upoštevale družbeno stvarnost in specifike (post)tranzicijske Slovenije ter ne bodo izhajale le iz tujih dobrih praks, temveč tudi iz domačih dosedanjih slabih praks korporativnega upravljanja SOE. Ponujene rešitve in inovacije zlasti ne bodo temeljile na popreproščenem in večkrat izkazano neučinkovitem mehanskem prenosu pravnih institutov iz enega (dobro delujočega) družbenega sistema v slovenski prostor. Izvajanje prava v praksi (law in action) je v veliki meri odvisno od dejavnikov zunaj pravnega besedila (law in books), ki naj bi se v družbenih odnosih oziroma v praksi izvajalo. V Sloveniji in drugih primerljivih državah zlasti mehki pristopi oziroma soft law v obliki kodeksov ter priporočil ne učinkujejo enako kot v dobro upravljanih državah z bogato in uspešno tradicijo vladavine prava ter tržne ekonomije. Pomenljivo je, da tudi osnutek prenovljenih Smernic izrecno poudarja, da isti pristopi in priporočila niso učinkoviti oziroma uporabni v vseh (družbenih) kontekstih. V tem delu bodo podani predlogi za razvoj korporacijske zakonodaje z uvajanjem najsodobnejših pristopov korporativnega upravljanja družb na splošno in zlasti SOE.

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=9979&search_term=J7-7229

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=9979&search_term=J7-7229

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=9979&search_term=J7-7229

Vsebinski opis projekta:

Slovenija je ena izmed EU držav, ki jo je svetovna finančna in gospodarska kriza najbolj prizadela. Iz uspešno zaključenega raziskovalnega projekta »Pravno ekonomski vidiki korporacijskega upravljanja v javnem in zasebnem sektorju kot orodja za premagovanje gospodarske in razvojne krize« (vodja prof. dr. Rado Bohinc), ki ga je v obdobju 2011-2014 financirala ARRS, med drugim izhaja, da je neučinkovito korporativno upravljanje družb v državni lasti (SOE) pomemben razlog za gospodarsko neuspešnost Slovenije v zadnjih letih. Tudi Evropska Komisija v Sporočilu z dne 5. marec 2014 opozarja na presežna makroekonomska neravnovesja v Sloveniji ter kot vzroke za tveganja našteva zlasti visoko vpletenost države v gospodarstvo ter šibko korporativno upravljanje predvsem SOE. Podobno tudi OECD v poročilih iz leta 2011, 2013 in 2015 ugotavlja neučinkovito korporativno upravljanje SOE ter ga označuje kot enega poglavitnih vzrokov za krizo v Sloveniji. Predlagani raziskovalni projekt bo zato osredotočen na sodobne izzive korporativnega upravljanja SOE, zlasti v Sloveniji, a tudi v perspektivi EU in OECD.   Prvi del projekta bo namenjen zlasti poglobljeni analizi poglavitnih šibkosti tako na normativni kot tudi izvedbeni ravni delovanja korporativnega upravljanja SOE v Sloveniji; opravljena bo analiza ter identifikacija dobrih tujih praks v državah EU in OECD. Posebna pozornost bo namenjena Smernicam OECD za korporativno upravljanje SOE (Smernice), saj se je v letu 2014 - na temelju novih spoznanj iz desetletnih izkušenj z njihovo (ne)aplikacijo v praksi - pričel postopek revizije in je že pripravljen osnutek prenovljenih Smernic. Projekt bo med drugimi naslavljal naslednja vprašanja: zagotavljanje učinkovitega regulatornega okvira za SOE (vključno z razmejitvijo lastniške in regulatorne funkcije države); položaj in posebnosti države v vlogi lastnice; enakopravna obravnava delničarjev; transparentnost poslovanja in objavljanja podatkov; kadrovanje in položaj ter pristojnosti odborov SOE.   Z ozirom na najnovejša spoznanja pravne in ekonomske znanosti, ki izvirajo iz desetletnih izkušenj z (ne)implementacijo Smernic ter so pomembno generirala osnutek prenovljenih Smernic, bo drugi del projekta poglobljeno obravnaval tudi vprašanja razlogov, ki utemeljujejo državno lastništvo ter vprašanje lastniške politike države, vključno z vprašanjem trajnostnega poslovanja in družbeno odgovornega korporativnega upravljanja ter s tem povezanega socialnega tržnega gospodarstva za 21. stoletje; zahteva po rasti, od katere bodo imeli koristi vsi ljudje, je namreč eden ključnih poudarkov iz dokumenta Komisije »Evropa 2020«, država kot družbeno odgovorna lastnica pa lahko k temu močno pripomore.   Tretji del raziskovalnega projekta bo ponudil konkretne institucionalne rešitve ter družbene inovacije, ki bodo upoštevale družbeno stvarnost in specifike (post)tranzicijske Slovenije ter ne bodo izhajale le iz tujih dobrih praks, temveč tudi iz domačih dosedanjih slabih praks korporativnega upravljanja SOE. Ponujene rešitve in inovacije zlasti ne bodo temeljile na popreproščenem in večkrat izkazano neučinkovitem mehanskem prenosu pravnih institutov iz enega (dobro delujočega) družbenega sistema v slovenski prostor. Izvajanje prava v praksi (law in action) je v veliki meri odvisno od dejavnikov zunaj pravnega besedila (law in books), ki naj bi se v družbenih odnosih oziroma v praksi izvajalo. V Sloveniji in drugih primerljivih državah zlasti mehki pristopi oziroma soft law v obliki kodeksov ter priporočil ne učinkujejo enako kot v dobro upravljanih državah z bogato in uspešno tradicijo vladavine prava ter tržne ekonomije. Pomenljivo je, da tudi osnutek prenovljenih Smernic izrecno poudarja, da isti pristopi in priporočila niso učinkoviti oziroma uporabni v vseh (družbenih) kontekstih. V tem delu bodo podani predlogi za razvoj korporacijske zakonodaje z uvajanjem najsodobnejših pristopov korporativnega upravljanja družb na splošno in zlasti SOE.


Nazaj na seznam projektov