Obramboslovje

Šifra:

P5-0206

Obdobje:

1.1.2018 - 31.12.2024

Letni obseg:

1,78 FTE | 2018

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Marjan Malešič

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Gre za delno nadaljevanje procesov raziskovanja iz preteklega obdobja, ter za širjenje raziskovalnega fokusa na druga področja, kar je razvidno iz vsebine predloga. V letu 2018 bomo proučevali način popolnjevanja oboroženih sil evropskih držav v primerjalni perspektivi. V letih 2018 in 2019 bomo nadgrajevali teoretična spoznanja o varnostnih fenomenih. V letih 2020 in 2021 bomo izvajali empirične raziskave na različnih pod-področjih raziskovanja. Intenzivno bomo proučevali tako delovanje in učinkovitost nacionalnega varnostnega sektorja kot regionalnega in globalnega varnostnega sektorja. Uporaba kvantitativne empirične metode večjega obsega s področja raziskovanja javnega mnenja o varnosti je predvidena ob koncu leta 2021. V letih 2022 in 2023 bomo interpretirali empirične izsledke posamičnih raziskav in jih obravnavali sintetično ob uporabi holističnega pristopa. V celotnem obdobju raziskovanja bomo prek znanstvenih in strokovnih kanalov širili izsledke raziskovalnega dela, prav tako bomo rezultate prenašali v prakso, v pedagoški proces in medije.

Vsebinski opis projekta:

Programska skupina je v izhodišče raziskovanja postavila različne teoretske paradigme, ki vsaka s svojega zornega kota omogočajo proučevanje sodobnih varnostnih pojavov. Konstruktivizem in kritične teorije varnosti so nas usmerile na proučevanje nekonvencionalnih virov ogrožanja varnosti ter na posameznika ter različne družbene skupine kot temeljne referenčne objekt varnosti. Teoretska tradicija političnega realizma nam je omogočila proučevanje nekaterih konfliktov, še posebej rusko-ukrajinske vojne ter posledično sprememb mednarodne politične in ekonomske ureditve. Liberalna teorija nas je usmerjala na proučevanje napetosti, ki jih doživlja sistem kooperativne varnosti ter na probleme pri povezovanju in sodelovanju držav pri razreševanju oboroženih spopadov po svetu in pokonfliktni obnovi držav in družb. Raziskovanje je upoštevalo globalne, regionalne in nacionalne politične spremembe, ki zaostrujejo obstoječe varnostne probleme in vplivajo na pojav novih. V drugi polovici obdobja financiranja programa so nas okoliščine prisilile v proučevanje dveh velikih kriz, in sicer krize, ki jo je povzročil virus COVID-19 ter krize, ki je posledica agresije Ruske federacije na Ukrajino. Raziskovalna skupina je delovala interdisciplinarno in mednarodno, še posebej prek večjega števila projektov, ki jih je financirala Evropska komisija. Rezultati posegajo na številna področja raziskovanja programske skupine in so logična posledica procesa iskanja odgovorov na splošna in posebna raziskovalna vprašanja. Glede na interdisciplinarnost programa in posledično raznolikost tematskih področij, ki jih je raziskovalna skupina pokrivala, rezultati posegajo na naslednja področja : - izgrajevanja zaupanja v Evropi, EU kot normativna sila na Zahodnem Balkanu in njene omejitve, 'ugrabitev države' v nekaterih državah Zahodnega Balkana, EULEX Kosovo, pokonfliktni strahovi na Kosovu in v Republiki srbski, potencial kulture in umetnosti pri iskanju sožitja med sprtimi narodi, čezmejno sodelovanje v izogib pojavu kriznih razmer, - demokratizacija nacionalne obrambne politike, tudi v povezavi z uveljavljanjem deliberativne demokracije, preverjanje koncepta nacionalne varnosti, razvoja varnostne politike in sistemskih rešitev ter odnos družbe do varnosti, - zaupanje v oborožene sile na globalni, regionalni in nacionalni ravni, Slovenska vojska in policija v mirovnih operacijah, vojaška identiteta, patriotizem med vojaki, (de)motivacijski dejavniki za zaposlovanje v Slovenski vojski, zdravje in dobrobit vojaških družin ter položaj pripadnikov Slovenske vojske, ki se nahajajo med dvema 'pohlepnima' institucijama – vojaško organizacijo in družino, - terorizem, radikalizacije mladih za nasilje v šolah, potencialna islamska radikalizacija v družbi in varnost civilnega letalskega prometa, - podnebna kriza in njene varnostne implikacije, vpliv migrantske krize na sekuritizacijo migrantov skozi medijski, politični in socialni diskurz, vsesplošne (predvsem varnostne) implikacije krize, ki jo je povzročil COVID-19, določeni vidiki vojne v Ukrajini in posledice za svetovno ureditev, različne naravne nesreče z vidika sistema vodenja odziva na krize, improvizacije in paradoksov krize ter odziva nanjo. - izbrane zgodovinske teme. V zadnjem raziskovalnem obdobju smo raziskovalni program v celoti uresničili, skladno z načrtom dela programske skupine. Znanstveni cilji, kot so celovita analiza sodobnih varnostnih pojavov in akterjev, poglobitev nekaterih teoretičnih izhodišč, razvoj novih konceptov, metodološke izboljšave in oblikovanje instrumentov empiričnega raziskovanja so bili uresničeni. Prav tako so bili uresničeni praktični cilji raziskovanja, med njimi usmerjanje in priporočanje oblikovalcem in izvajalcem varnostne politike na nacionalni in mednarodni ravni, opozarjanje na normativne, strateške in institucionalne spremembe, ki so nujne pri razvoju varnostnega sektorja, objektivnost razumevanja sodobnih varnostnih pojavov ter racionalnejša in učinkovitejša uporaba omejenih virov za zagotavljanje varnosti. Zelo konkretni praktični rezultati prinašajo ugotovitve o vodni (ne)varnosti, o družbenih posledicah izpadov električne energije, še posebej pri ključni infrastrukturi, o domoljubju in državljanski zavesti pri mladih ter o indikatorjih za spremljanje (islamske) radikalizacije v slovenski družbi. Med drugim lahko izpostavimo nekaj koristnih teoretičnih prebojev, in sicer nova spoznanja o demokratizaciji obrambnih politik, nadaljnji razvoj teorije zaupanja javnosti v oborožene sile, vloge vojske v obvladovanju epidemije, dobrobiti in zdravju vojaških družin, poglobitev teorije o kompleksni krizi ter novi vidiki obravnave sistema kriznega upravljanja in vodenja v sodobni družbi v luči sistema vodenja odziva na krize, improvizacije in paradoksov krize in odzivanja nanjo, utemeljeni na empiričnih podatkih večletnega raziskovanja, nova spoznanja o radikalizaciji za izvajanje nasilnih dejanj.

Ključne besede:

krizno upravljanje in vodenje, mir, oboroženi spopadi, obramboslovje, sociologija vojske, varnost

Nazaj na seznam projektov