TAP Prepoznavanje in razumevanje vloge dejavnikov države blaginje za oskrbo starih ljudi živečih v skupnosti v Sloveniji in Avstriji

Šifra:

J5-8235

Obdobje:

1.6.2017 - 31.5.2020

Letni obseg:

1,60 FTE | 2018

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Valentina Hlebec

Veda:

Družboslovje

Faze projekta in njihova realizacija:

Da bi pridobili odgovore na predstavljenih šest raziskovalnih vprašanj, bomo uporabili integrirani raziskovalni model (angl. mixed-methods research design) (Creswell in Plano 2007) z uporabo tako primarnih kvalitativnih podatkov kot sekundarnih kvantitativnih podatkov. Delo bo razdeljeno na štiri vsebinske delovne pakete, ki si sledijo (WP2–WP5), čeprav se predvideva tudi določeno prekrivanje dejavnosti (glej sliko 1 in tabelo 16 pri točki 16). Dva dodatna delovna paketa obsegata projektno vodenje (WP1) in diseminacijo (WP6). Ta dva sovpadata z delom pri drugih paketih, ki so raziskovalno zasnovani in predstavljajo osnovo raziskovalnih aktivnosti pri projektu. WP2 (Pregled literature) odgovarja na RV1 in ima kot cilj strukturirano katalogizirati glavne značilnosti sistemov, politik in pravil/regulacije, kot tudi druge relevantne kontekstualne dejavnike, ter razviti natančne hipoteze, ki bodo testirane v nadaljnjih fazah. WP3 (Kvantitativna analiza) bo naslovil raziskovalni vprašanji RV2 in RV3 ter skušal raziskati dejavnike, povezane z razlikami v kombinacijah in podpornih opravilih med obema državama. WP4 (Kvalitativna analiza) bo naslovila RV3, RV4 in RV5. Cilj WP4 je razumeti, kako odvisni starejši in njihove družine izbirajo določeno kombinacijo oskrbe, prav tako pa tudi, do kolikšne mere na to vplivajo dejavniki, kot so osebne preference, socialni prejemki in predpisi, ki zadevajo medgeneracijske izmenjave, in/ali kulturne vrednote. WP5 (Primerjalna sinteza) bo obravnaval RV6 s ciljem, da sintetizira in primerja ugotovitve znotraj držav in za države, prav tako pa tudi za kvantitativne in kvalitativne metode ter primerjalno med njimi.

Vsebinski opis projekta:

Staranje prebivalstva postavlja v ospredje vprašanje zagotavljanja kakovostne, trajnostne in dostopne dolgotrajne oskrbe starejših ljudi, ki samostojno živijo v skupnosti. Pri tem se pojavlja skrb, da bi lahko imel prevelik poudarek na neformalni oskrbi starejših, ki živijo v skupnosti, negativne posledice za kakovost življenja in zdravje oskrbovalcev ter tudi vodil v vedno več neizpolnjenih potreb po oskrbi. Učinkovit način obravnave te problematike je dopolnjevanje neformalne oskrbe s formalnimi storitvami in s podporo neformalnim oskrbovalcem. Razumevanje vpliva politik na modele oskrbe (tj. neformalna oskrba, formalna oskrba ali kombinirana oskrba pri posameznih podpornih opravilih) je torej ključno za večanje učinkovitosti oskrbe. Pri tem pa je pomembno upoštevati, da omenjeni nezaželeni učinki neenakomerno vplivajo na posamezne družbene skupine, in sicer predvsem na finančno šibkejše ali posameznike z ruralnih območij, kar postavlja v ospredje vprašanje pravičnosti. V obstoječih raziskavah na tem področju primanjkuje dokazov o vplivu, ki ga imajo javne politike v posameznih državah na uporabo različnih modelov oskrbe (neformalna, formalna ali kombinirana oskrba) in na distribucijo podpornih opravil (npr. osebna nega, podporna opravila na domu) med formalne in neformalne oskrbovalce, še posebej pa primanjkuje takih raziskav, ki bi upoštevale razlike med skupinami starih ljudi, npr. glede na njihove socioekonomske značilnosti. Slednje lahko poslabša ciljno usmerjenost javnih politik ter prepoznavanje problema enakosti in pravičnosti v okviru javnih politik dolgotrajne oskrbe. Dosedanje raziskave javnih politik so predvsem primerjale vpliv, ki ga imajo denarni prejemki, s katerimi se lahko plačuje neformalne oskrbovalce (npr. Nemčija), ali pa zagotavljanje storitev (npr. skandinavske države) na modele oskrbe (formalni, neformalni ali kombinirani) ter na delitev podpornih opravil med formalnimi in neformalnimi oskrbovalci. Te primerjave pa spregledujejo dejstvo, da se v večini evropskih držav sistemi dolgotrajne oskrbe v veliki meri zanašajo na neformalne oskrbovalce oziroma te podpirajo kot primarne oskrbovalce, kar jih oddaljuje od razvitega storitvenega, formalnega sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga imajo nekatere skandinavske države. Proučevanje vpliva različnih oblik familializacije v dolgotrajni oskrbi je tako relevantno za širšo evropsko javnost. V predlaganem raziskovalnem projektu bomo analizirali proces odločanja starejših ljudi in njihovih družinskih članov glede modela oskrbe in glede posameznih podpornih opravil. Zanima nas predvsem, kako na te izbire in proces odločanja vpliva stopnja defamilializacije sistema dolgotrajne oskrbe in kako se razlikuje med različnimi skupinami starejših. V okviru pričujoče študije bomo modele oskrbe delili na formalno, neformalno ali kombinirano oskrbo. Podporna opravila, ki jih bomo opazovali, pa so negovanje (npr. obuvanje elastičnih nogavic, uporaba proteze), osebna nega (npr. oblačenje), gospodinjska opravila (npr. nakupovanje, kuhanje) in tehnična pomoč, pomoč pri prevozu ter druženje. V raziskavi se bomo osredotočili na starejše ljudi, ki sobivajo s partnerjem ali otroki oz. imajo otroke; torej na starejše, ki imajo možnost uporabe neformalne oskrbe.

Nazaj na seznam projektov