Substantivna zastopanost mladih v predstavniških organih

Šifra:

J5-8241

Obdobje:

1.5.2017 - 30.4.2020

Letni obseg:

0,60 FTE | 2017

Vodja projekta na FDV:

prof.dr. Tomaž Deželan

Veda:

Družboslovne vede

Faze projekta in njihova realizacija:

MODUL 1: Samopercepcija poslancev Državnega zbora Republike Slovenije 1-36 meseci - poglobljen študij obstoječe literature in opravljenih študij v nacionalnem in mednarodnem kontekstu (1-6 mesec) - priprava anketnega vprašalnika (6-12 mesec) - testiranje in izvedba anketnega vprašalnika na poslancih Državnega zbora RS, kjer pričakujemo vsaj dvotretjinsko stopnjo odgovora (tudi glede na poprejšnje študije, ki smo jih izvedli v tem okolju)(12-16 mesec) - priprava in editiranje podatkovne baze ter njena priprava na predajo v javni arhiv družboslovnih podatkov (ADP) (16-17 mesec) - obdelava podatkov (statistična analiza s posebnim poudarkom na analizi omrežij (17-22 mesec) - priprava in izvedba 30 družboslovnih intervjujev z izbranimi poslanci; transkripcija intervjujev in obdelava z orodjem za kvalitativne tekstovne analize QDA miner (18-24 mesec) - priprava končnega poročila vključujoč kvalitativne in kvantitativne podatke (24-30 mesec) - izdelava in objava znanstvene monografije na temo vlog poslancev DZ ter objava enega članka v reviji indeksirani v bazi Web of Science (30-36 mesec) MODUL 2: Percepcija poslancev in njihovih vlog s strani mladih 1-36 mesec - poglobljen študij obstoječe literature in opravljenih študij v nacionalnem in mednarodnem kontekstu (1-6 mesec) - analiza obstoječih raziskav javnega mnenja (6-9 mesec) - priprava anketnih vprašalnikov za spletno in telefonsko javnomnenjsko raziskavo ter vzorčenje (9-12 mesec) - izvedba pilotnih raziskav in korekcije vprašalnikov (12-14) mesec - izvedba spletne in telefonske raziskave (14-18 mesec) - preliminarna analiza pridobljenih podatkov (pregled osnovnih statistik) (18-20 mesec) - priprava in editiranje podatkovne baze ter njena priprava na predajo v javni arhiv družboslovnih podatkov (ADP) (20-22 mesec) - izvedba poglobljene statistične analize kvantitativnih podatkov (bivariatna in multivariatna analiza) (22-26 mesec) - priprava vprašanj za kvalitativno raziskavo (oral histories) na osnovi kvantitativnih podatkov (22 mesec) - izvajanje kvalitativnega dela (izvajanje intervjuiranja (oral histories) na terenu; transkripcija intervjujev (20-26 mesec) - analiza kvalitativnih podatkov z analitično indukcijo s pomočjo QDA miner programa (30-33 mesec) - interpretacija, primerjava in sinteza kvalitativnih in kvantitativnih podatkov (33-36 mesec) - priprava zaključnega poročila (26-30 mesec) - objava enega članka v reviji indeksirani v bazi Web of Science (30-36 mesec) SKUPNO OBEMA MODULOMA 28-26 mesec - izvedba deliberativnih forumov, z deležniki (28-32) - priprava priporočil za institucionalne izboljšave in programe, ki so usmerjeni v bolj substantivno predstavništvo mladih (30-36 mesec) - končna konferenca projekta, ki se bo odvila v Državnem zboru RS (tudi poprej smo že izvedli podobne konference v DZ) (36 mesec)

Vsebinski opis projekta:

Moderne demokracije so izrazito poistovetene z idejo predstavništva. Predstavniki ljudstva, bodisi posamezniki ali institucije, naj bi skladno s tem konceptom odsevali voljo ljudi in skladno z njo delovali v političnih predstavniških telesih. Prav tako je ena od temeljnih predpostavk družbene pogodbe, da politični predstavniki predstavljajo vse skupine prebivalstva. Moderna predstavniška demokracija se je v zadnjih letih znašla pred številnimi izzivi in kritikami, povezanimi predvsem s premisleki o kakovosti predstavništva, saj različne nacionalne in mednarodne javnomnenjske raziskave kažejo upadanje zaupanja v najpomembnejša politična predstavniška telesa in zaupanja v delovanje demokracije, ponekod pa so te vrednosti že dosegle tudi kritično mejo. Tak primer je tudi Slovenija. V opisanih okoliščinah moderne predstavniške demokracije postajajo zelo ranljive, saj jim upada legitimnost za delovanje. Videti je, da prihaja do take ranljivosti moderne predstavniške demokracije zaradi »napačnega« in pomanjkljivega predstavljanja državljanov v predstavniških telesih (parlamentih) ter spremenjenega političnega imaginarija državljanov, predvsem mladih. Populacija, ki je najbolj podvržena tovrstnemu problemu in se tudi najbolj zoperstavlja tovrstni podobi demokracije, so mladi, ki so poleg pomanjkljivega zastopanja njihovih interesov tudi najmanj zastopani v predstavniških organih (2,8% po raziskavi IPU, 2015). Raziskave tudi kažejo, da je nižja stopnja deskriptivnega predstavništva tudi posledica nizke stopnje politične udeležbe mladih, kar se prevede tudi v politike, ki so manj naklonjene mladim (EYF, 2015; Deželan, 2016). Zato se kot glavni izziv postavlja vprašanje, kako poslanci razumejo svoje predstavniške vloge in parlamentarno delovanje, na drugi strani pa vprašanje, kako mladi te vloge oziroma delovanje izvoljenih predstavnikov vidijo. V raziskovalnem projektu bomo tako izpostavili dve dimenziji predstavništva, in sicer stil ter fokus predstavništva, ki vplivata na značilnosti in kakovost predstavništva, kot ga zaznavajo mladi. Pri tem je potrebno izpostaviti tudi, da poslanci v resnici ne ostajajo nujno zvesti enemu samemu stilu in fokusu predstavništva, temveč pogosto spreminjajo svoje vloge oziroma jih (samo)zaznavajo kot spremenljivke in ne konstante. Zato se potem postavi še vprašanje določnic vlog poslancev (institucionalnih, osebnostnih in poklicnih). Raziskovalni projekt tako želi nasloviti vprašanje značilnosti predstavništva, še zlasti vprašanje stopnje prenašanja preferenc državljanov v politično predstavniško telo ter vprašanje omejevanja samostojnega delovanja poslancev s preferencami volivcev. Po drugi strani želimo ugotoviti s kakšnim tipom predstavništva se mladi poistovečajo ter katere so ključne ovire pri vzpostavitvi tega tipa predstavništva. V boju s krizo predstavništva je (1) potrebno razkriti značaj predstavniških vlog poslancev. To bomo naredili z izvedbo prve obsežnejše neposredno (face-to-face) izvedene ankete med poslanci Državnega zbora ter nadgradili z družboslovnimi intervjuji z izbranimi poslanci. Prav tako pa je potrebno ugotoviti (2) kakšno obliko predstavništva omogoča politični imaginarij mladih. To bomo izvedli s pomočjo analize obstoječih javnomnenjskih raziskav, prav tako pa bomo izvedli posebno javnomnenjsko raziskavo o tej problematiki na populaciji mladih v starosti od 15 do 30 let. Za podrobnejši pregled njihovega političnega imaginarija bomo uporabili tudi pristop oralnih zgodovin (ang. oral histories). Oba sklopa rezultatov bomo preverili in validirali z deliberativnimi forumi z deležniki. Na tej podlagi želimo prispevati k aktualnim razpravam o koncu oziroma krizi predstavništva (npr. Thorley, 2015; Keane, 2009; Rosanvallon, 2008; Micheletti, 2012) ter razpravam o krizi političnega predstavništva in politične participacije mladih (Putnam, 2000; Macedo et al., 2005; Dalton, 2008; Wattenberg, 2012; Garcia-Albacete, 2014; Roger in Marti, 2015; Loader et al. 2015).

Nazaj na seznam projektov