Jezik dotika: lingvistične perspektive v študijah haptičnosti

Šifra:

N6-0050

Obdobje:

1.6.2016 - 31.5.2018

Letni obseg:

1,06 FTE | 2016

Vodja:

doc.dr. Mirt Komel

Veda:

Humanistične vede

Sodelujoče RO:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=403&hits=1&id=10074&search_term=N6-0050

Sestava projektne skupine:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=402&hits=1&id=10074&search_term=N6-0050

Bibliografske reference:

http://www.sicris.si/public/jqm/prj.aspx?lang=slv&opt=2&subopt=400&hits=1&id=10074&search_term=N6-0050

Vsebinski opis projekta:

Projekt predlaga inovativni filozofski pristop pri raziskovanju povezave med dotikom in jezikom znotraj polja haptičnih študij. Epistemologija predlaganega projekta razume dotik kot filozofski problem, ki usmerja celotno raziskovanje v sodobnih haptičnih študijah, prav tako kot komplementarno predhaja naše običajno razumevanje dotikanja. Dotik je bil v zgodovini filozofije konceptualno rabljen bodisi kot navadno telesno čutilo, čut med ostalimi čuti (Aristotel, Hume), bodisi kot metafora dojemanja abstraktne metafizične vednosti (Plato, Descartes). A vendar obstaja vsaj ena izjema, namreč Hegel, čigar pojme Begriff omogoča dialektično razumevanje dotika kot pojma in dotikanja hkrati. Predlagana filozofska inovacija se začne s heglovskim razumevanjem dotika, da če je dotik nek teoretski pojem potem sama teoretska aktivnost pojmovanja implicira dotikanje. Predhodno raziskovanje je pokazalo, da večina pristopov v haptičnih študijah, to je, humanistične in družboslovne študije dotika (še zlasti antropologija, sociologija in kulturne študije), razume dotik pretežno v prvem smislu (dotik kot empirično, telesno, senzorično izkustvo), ali v najboljšem primeru skozi fenomenološko perspektivo (Husserl, Heidegger, Merleau-Ponty, Levinas). Čeprav omenjene študije seveda upoštevajo različne sociokulturne parametre, ki strukturirajo različne načine dotikanja (Classen, Paterson, Harvey, Dent), niti ne uspejo preseči ali reflektirati filozofsko podlago svojega lastnega izvajanja, niti ne upoštevajo številne druge filozofske tokove. Jezik je upoštevan kot eden izmed socio-kulturnih vidiko v haptičnih študijah, čeprav ne reflektiran na filozofski ali lingvistični ravni, tako da si predlagani projekt zadaja raziskovanje natanko te specifične povezave med dotikom in jezikom skozi lingvistično analizo, še točneje skozi lacanovsko teoretsko psihoanalizo (še zlasti Dolarjevo filozofijo glasu in dotika v okviru Ljubljanske lacanovske šole) in pa skozi derridajevski lingvistični obrat v filozofiji (še zlasti filozofijo Jean-Luc Nancyja, ki je svoja najboljša dela posvetil ravno dotiku in telesu). Noviteta predlaganega projekta leži v prespraševanju dotika ne samo kolikor je determiniran skozi jezik (»kako jezik strukturira dotikanje?«), marveč tudi kolikor je sam jezik determiniran skozi dotik (»kako dotik strukturira jezik?«). V tem smislu je smoter projekta sledeči: 1. Raziskati sodobne lingvistične filozofije dotika, še zlasti psihoanalizo in fenomenologijo; 2. Raziskati zvezo med dotikom in jezikom v polju haptičnih študij; 3. Raziskati metodološke možnosti nove teorije dotika, ki bi temeljila na lingvistični filozofiji. Če bi se raziskovalni izsledki izkazali za produktivne bi predlagani projekt lahko postal podlaga za ponovno prijavo na ERC štipendijo, v okviru česar bi se lahko razvilo novo teorijo dotika kot prodorni rezultat prijavljenega projekta.


Nazaj na seznam projektov